Reformacija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v šestnajstem stoletju, ki se je pričelo z znanim dejanjem teologa Martina Luthra v letu 1517. Pomembno je bilo tudi za kulturni razvoj Slovencev, predvsem preko razvoja slovenskega knjižnega jezika. Za njegov nastanek štejemo izid prve slovenske tiskane knjige Katekizem, ki jo je napisal Primož Trubar.
Luthrove teze
Martin Luther je 31. oktobra leta 1517 na vrata cerkve v nemškem mestu Wittenberg pribil 95 tez, ki so pozivale k drugačnem delovanju katoliške cerkve. Največji problem so zanj predstavljali cerkveni odpustki, predvsem odpustki za mrtve v vicah, širše pa je zahteval preprostost cerkve, ki bi se odrekla čaščenju svetnikov, ni dovoljeval postavljanja cerkve nad državo, kot najpomembneje pa je verjel, da bi moral vsak vernik brati Sveto pismo v svojem maternem jeziku. Luther je sprva zahteval reformo in drugotno delovanje katoliške cerkve, ker pa ga je ta zavrnila, je nastala nova cerkvena organizacija - luteranska cerkev.
Lutherjeva želja, da bi moral vsak vernik brati Sveto pismo v svojem maternem jeziku, je pomembno vplivala na razvoj književnosti v manjših jezikih, med drugim tudi v slovenskem.
Reformacija v Sloveniji
Gibanje reformacije je slovenski prostor zaznamovalo predvsem z nastankom prvih tiskanih knjig, ki so zakoličile slovenski knjižni jezik in vzpodbudile proces narodnega zavedanja. Obenem je narodu prineslo začetek bogoslužja in šolstva v slovenskem jeziku.
Eden glavnih predstavnikov reformacije pri nas je bil pisatelj Primož Trubar - leta 1550 je izdal prvo slovensko tiskano knjigo Katekizem, še v istem letu pa tudi Abecednik. Kasneje sta se pojavili tudi slovnica Zimske urice Adama Bohoriča (1584) in Otročja biblija Sebastijana Krelja (1566), v obdobju reformacije pa smo dobili tudi prvi prevod Svetega pisma v slovenski jezik, ki ga je leta 1583 prevedel Jurij Dalmatin.
Katekizem in Abecednik
Ravno Trubarjev Katekizem in Abecednik veljata za najpomembnejši knjigi slovenske zgodovine, saj je z njunim izidom slovenščina postala knjižni jezik. Kot prvo je Trubar izdal Katekizem, takrat se je podpisal še z imenom »ilirski domoljub«. Katekizem temelji na delih Veita Dietricha, Martina Luthra, Matije Vlačića Ilirika in Johanna Brenza, s knjigo pa je Trubar želel učiti Slovence protestantske vere. Katekizem je imel 260 strani, na katerih je nekaj osnovnih protestantskih naukov, šest pesmi, dve molitvi in pridiga o veri. V delu je Trubar obenem narod prvič imenoval z nazivom Slovenci.
Ker se je zavedal, da bo moral prebivalce najprej naučiti osnov branja in molitev, je istega leta izdal še mnogo krajši Abecednik. Ta je obsegal osem strani, Trubar pa je o njem zapisal sledeče: »Ane bukvice, iz tih se ti mladi inu preprosti Slovenci mogo lahko v kratkim času brati navučiti.« Med tem ko je bil Katekizem namenjen bolj izobraženemu bralstvu, je bil Abecednik namenjen manj pismenim. Za osnovo slovenskega jezika, v katerem sta nastali prvi tiskani knjigi pri nas, je Trubar vzel osrednjeslovenski prostor, kjer sta se mešala gorenjščina in dolenjščina. Najprej je pisal v gajici, kasneje pa se je odločil za lažjo latinico.
Dan reformacije kot državni praznik
V Sloveniji smo Dan reformacije kot državni praznik in dela prost dan prvič obeležili leta 1992. Osrednjo prireditev oziroma proslavo ob tem dnevu zadnja leta organizira Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar, ki dogodek organizira vsako leto v novem kraju. Organizacijo so prevzeli po tem, ko je vlada z dekretom leta 2012 odločila, da v sklopu varčevanja organizacije ne bo več izvajala na državni ravni.
