Na dan reformacije, državni praznik in dela prost dan, obujamo spomin na leto 1517, ko je Martin Luther na vrata wittenberške cerkve obesil 95 tez z zahtevami po prenovi Cerkve in tako sprožil proces reformacije. Gibanje se je nato razširilo po Evropi.
Reformacija je močno posegla v versko in tudi druge sfere življenja, pomembno pa je vplivala tudi na Slovence. Ena od Luthrovih zahtev je namreč bila, da bi verniki brali Sveto pismo v maternem jeziku. To je pomembno vplivalo na razvoj književnosti v ljudskih jezikih, tudi na slovensko.
Po besedah kulturnega in literarnega zgodovinarja Jonatana Vinklerja razčlenjenost nekaj čez 50 naslovov knjig iz obdobja reformacije kaže, da so želeli reformatorji na Slovenskem prenesti čim širši spekter Božje besede v jezik za običajnega vernika. Poleg Trubarjevega Katekizma, ki mu je dodal še Abecednik, sta iz tega obdobja pomembna še prevod Svetega pisma Jurija Dalmatina in prvi slovenski pravopis Zimske urice Adama Bohoriča.
V Sloveniji dan reformacije obeležujemo od leta 1992, letošnje leto pa je slovenska vlada na predlog predsednika republike Boruta Pahorja razglasila za leto reformacije. Hkrati je ustanovila častni odbor za organizacijo praznovanj te obletnice, ki ji predseduje prav Pahor. Ob 500. obletnici gibanja se je namreč zvrstilo več prireditev po državi, tudi razstav in strokovnih srečanj.
Osrednja državna proslava je bila v ponedeljek v Ljubljani. V evangeličanski cerkvi v Ljubljani pa bo danes popoldne bogoslužje, ki ga bo vodil škof Geza Filo, udeležil pa se ga bo tudi Pahor.
