Kot je sporočila ukrajinska vojska, je umik sedaj mogoč, ker se je v zadnjih tednih prekinitev ognja spoštovalo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Cilj je, da se sprti strani hkrati umakneta na svoje položaje, kot to določa leta 2016 podpisani sporazum, ki za zdaj še ni zaživel v praksi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Načrtovani umik s ključne bojne črte na od vojne razdejanem vzhodu države je sicer v zadnjih tednih v Kijevu sprožil ostre proteste, predvsem s strani tistih, ki so sodelovali v vojni proti separatistom.
Ena izmed ukrajinskih nacionalističnih organizacij je v Zoloteju celo namestila svoje oborožene privržence, ki naj bi preprečili umik ukrajinske vojske.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je položaj prevzel letos, si je končanje oboroženega konflikta na vzhodu države zadal za enega svojih glavnih ciljev.
Umik ukrajinske vojske z območja Zoloteja in še dveh drugih sektorjev je pogoj, ki ga je postavila Rusija za vrhunsko srečanje normandijske četverice v Parizu, s katerim bi obnovili zastali mirovni proces. Na tem vrhu bi sodelovali ruski, ukrajinski in francoski predsednik ter nemška kanclerka.
Vzhod Ukrajine je že več kot pet let v primežu vojne med ukrajinsko vojsko in separatisti, ki jih podpira Moskva. Doslej je terjala 13.000 življenj. Nasilje je v zadnjih letih upadlo, a mirovni proces je za zdaj še vedno v slepi ulici.
