V vzhodnem delu Ukrajine separatistične oblasti ob mentorstvu Moskve nadaljujejo tiho legalizacijo svojevrstne državotvornosti Doneškega bazena. Tako kot nekajkrat doslej, ko gre za Ukrajino, se prepletajo vesti o nasprotujočih si potezah.
Na eni strani naj bi z majhnimi koraki dosegli konec krize in oboroženih spopadov, na drugi pa se soočajo s potezami, ki jih ni mogoče razumeti drugače kot poskus bodisi razglasitve trajne samostojne države bodisi, kar je bolj verjetno, prehodne državnosti, katere cilj je, tako kot v primeru Krima, da se tvorba pridruži Rusiji. V skladu z dogovorom v okviru münchenske varnostne konference konec prejšnjega tedna je včeraj začelo veljati novo premirje na fronti, na kateri je zadnjih nekaj tednov znova umrlo več deset ljudi na obeh straneh.
Separatisti in ukrajinska vojska so začeli umikati težko orožje, kar bi morali narediti že zdavnaj v skladu s sporazumom iz Minska, pa so to naredili le delno, in drug drugega obtožujejo, da kršijo sporazum. Kako resno mislijo tokrat, bo kmalu jasno, a začelo se ni obetavno, saj so že prvi dan poročali, da naj bi bil ubit ukrajinski vojak. Da napetost med Kijevom in Moskvo ne popusti, pa so poskrbeli še nekateri drugi dogodki.
Potni listi iz Donecka
Ruski predsednik Vladimir Putin ni počakal niti en dan, da so vsaj delno izzvenela miroljubna sporočila münchenske konference, in je sporočil, da bo Rusija začasno priznala dokumente, ki jih izdaja separatistična oblast na vzhodu Ukrajine. Gre predvsem za potne liste in osebne izkaznice ter certifikate o doseženi izobrazbi v Ukrajini, s katerimi prebivalci odcepljenega dela Ukrajine lahko potujejo vsaj v Rusijo in se tam zaposlijo. Zato v Moskvi razlagajo, da gre zgolj za »humanitarno« potezo. Seveda pa v Kijevu ne morejo pozabiti, da se je z izdajanjem in potem moskovskim priznanjem dokumentov začela tudi krimska pot odcepitve od Ukrajine in združitve z Rusijo. S formalnim priznanjem dokumentov in s tem posredno samostojnosti oziroma državnosti je Moskva po sporu z Gruzijo nagradila Abhazijo in Južno Osetijo, ki so ju razen Rusije priznali zgolj Venezuela in Nikaragva. A slednje je Gruziji lahko zgolj v slabo tolažbo, saj lahko za dolgo časa pozabi na to, da bi ta ozemlja spet postala sestavni del države.
Okuženi premog
Veliko ogorčenja je bilo videti te dni tudi na kijevskih ulicah, kjer so se na protestih proti »popustljivi« politiki predsednika Petra Porošenka do Rusije ob drugi obletnici krvavih spopadov za Debalcevo na vzhodu Ukrajine in tretji obletnici protestov na trgu Majdan zbrali veterani in pripadniki nacionalističnih skupin.
Med drugim očitajo oblastem, da posredno tudi same dajejo separatistom določeno legitimiteto, kajti v pomanjkanju energentov so iz odcepljenega dela Ukrajine, kjer je večina premogovnikov, »uvozile« premog, sicer bi bilo pomanjkanje električne energije še hujše. Policija pa je na vzhodu obračunala s protestniki, ki so želeli nasilno prekiniti dobavo premoga po železniških tirih.
