Ko se je trener Olimpije Safet Hadžić poleti ogrel za Anteja Vukušića, so mnogi podvomili, da je hrvaški napadalec optimalna rešitev za klub iz Stožic. A Hadžić je bil tako vztrajen, da je prepričal tudi Milana Mandarića. Celo z novinarji je brez pomislekov stavil za pivo in čevapčiče, da bo Vukušić v letošnji sezoni zabil več kot petnajst golov. Občutek ga ni prevaral. Vukušić je na dosedanjih petnajstih tekmah zabil že trinajst golov in postal prvi strelec tekmovanja. V soboto je na derbiju vodilnih klubov z dvema zadetkoma potopil Aluminij in postal Dnevnikov igralec kroga. S tribun Stožic je že grmelo: »Vukušić, Vukušić!«
Vukušić je v najstniških letih veljal za velikega talenta hrvaškega nogometa. Že pri osemnajstih letih je fant iz Sinja postal najmlajši kapetan v zgodovini splitskega Hajduka. Z igrami in predanostjo je omrežil armado navijačev, a po treh letih zapustil Split in se odpravil v Pescaro. Da bi rešil Hajduk pred stečajem, so poudarili v klubu, ki je ob Vukušićevem odhodu prejel štiri milijone evrov odškodnine. A na tujem se Ante Vukušić predvsem zaradi zdravstvenih težav z dihanjem nikakor ni znašel. Zaobiti je moral pol Evrope, da je prek Italije, Švice, Belgije in Nemčije prišel do Rusije, kjer so ugotovili, da ima poškodovano desno pljučno krilo. Imel je srečo, da je preživel, saj so se mu težave vlekle še iz časov igranja za Hajduk, ko je imel prometno nesrečo na dalmatinski avtocesti.
Tako je bil frustriran, da je razmišljal o koncu kariere. Kot gorečega katolika ga je rešila vera v boga, rad poudari. Lani je našel izziv v Krškem, kjer je igral za drobiž, a je z uspešnimi igrami premamil Olimpijo, ki mu je ponudila položaj udarnega napadalca. Priložnosti ni izpustil iz rok. V Ljubljani je srečen in spet igra z užitkom. Tako kot nekoč pri Hajduku, ko mu je znani hrvaški komentator Drago Ćosić po odločilnem golu proti Anderlechtu nadel vzdevek sinjski diamant. Tako ga navijači v Dalmaciji še vedno pozdravljajo na ulici.
