Glasbena industrija je od leta 2001 do 2015 izgubila 52 odstotkov prometa na globalni ravni. V prejšnjem desetletju je bil glavni razlog spletno piratstvo, zaradi česar je industrija doživela eksistenčno krizo. A veliki in mali založniki so kmalu spoznali, da je odgovor v digitalizaciji katalogov, v pretakanju glasbe v vrhunski kakovosti preko licenciranih servisov. S tem so odvrnili ljudi od piratstva. Trg se je počasi stabiliziral, si leta 2016 opomogel in ponovno začel rasti. Pretakanje je prihodnost glasbe. Na svetu deluje 120 servisov za pretakanje glasbe, 40 jih je v Evropi.
V Sloveniji so prisotni nekateri manjši plačljivi servisi, ni pa največjega, na Švedskem ustanovljene platforme Spotify. Zakaj?Predvsem zaradi tukajšnje neurejene zakonodaje. Ima pa Spotify tudi zelo velik katalog, servisi z manjšimi katalogi lažje vstopajo na nove teritorije.
Neurejenost lokalnega digitalnega trga kaže tudi to, da je Slovenija edina država v Evropski uniji, kjer Youtube ne plačuje nadomestila za lokalni repertoar. Kje vidite rešitve?To drži in je naravnost neverjetno. Youtube je prva vstopna točka za glasbo na svetu. Ima 1,9 milijarde mesečnih uporabnikov; Spotify jih ima sto milijonov. Izmed petstotih najbolj gledanih videoposnetkov na youtubu je 472 glasbenih. A v Sloveniji niste na ustrezen način uzakonili, da bi pravice za lokalni repertoar, ki so predmet evropske direktive iz leta 2001, vključevale tudi platforme za pretakanje glasbe. Tako lokalni avtorji in založniki ne morejo učinkovito licencirati svoje glasbe na youtubu. Upamo, da bo slovenska vlada prepoznala, da je odprava tega pravnega krča v nacionalnem interesu. Tako kot se globalizira poslušanje glasbe, se globalizira tudi njeno licenciranje. Velik del anglosaškega repertoarja je mogoče licencirati na več teritorijih in radi bi, da bi imela tudi slovenska glasba izbiro med tem, da nadomestila zanjo pobira slovenska kolektivna organizacija, kar bi bilo bolje, ali da je lahko vsaj licencirana na več teritorijih, čeprav je to težje doseči.
Na drugih ozemljih Youtube nadomestila izplačuje, a glasbena industrija trdi, da so izplačani zneski prenizki. Se bodo stvari spremenile po uveljavitvi nove direktive o digitalnem trgu leta 2021?Najpomembnejši globalni izziv, s katerim se sooča glasbena industrija, je Googlovo podcenjevanje vrednosti glasbe na youtubu. Za pravično vrednotenje glasbe na spletu smo se trudili več kot petnajst let. Izziv bo pravilen prenos direktive v državah članicah. Če uspe, Youtube ne bo mogel prelagati pravne odgovornosti na uporabnike in se sklicevati na pravico do varnega pristana. Moral se bo pošteno pogajati z lastniki pravic in imeti licenco, kar bo zvišalo vrednost glasbi.
Kako bo direktiva vplivala na ljubiteljske uporabnike? Bo mogoče objavljati videoposnetke z glasbeno vsebino kot doslej?Uporabniki bodo na boljšem, ker ne bodo odgovorni za kršitve. Trenutno Google prelaga odgovornost nanje. Direktiva v sedemnajstem členu eksplicitno navaja, da so ljubitelji zajeti v sklopu licenc, sklenjenih med servisom in imetnikom pravic. Še naprej bodo lahko poustvarjali in uporabljali glasbo na želene načine.
Kritiki direktive pravijo, da bo ovirala prosti pretok informacij.Kot industrija želimo, da je glasba na voljo. Direktiva je bila tarča največje protikampanje v zgodovini EU. Google je zanjo leto pred sprejetjem porabil 31 milijonov dolarjev. Financirali so organizacije, ki so poslale 8 milijonov elektronskih sporočil evropskim poslancem, koordinirale telefonske klice in širile neresnice o tem, kako bo direktiva ohromila svobodo govora in zlomila internet. Te argumente smo že slišali, tako draga in koordinirana protikampanja, kot so jo velika tehnološka podjetja izvedla tokrat, pa je nekaj novega. Direktiva je pomembna tudi zato, ker se je z njo Evropa upala zoperstaviti interesom velikih tehnoloških podjetij.
Skepse so deležne tudi tehnologije, potrebne za izvajanje direktive, kot so avtomatizirani filtri za prepoznavanje spletnih vsebin. Bo splet bolj nadzorovan?Da bo direktiva okrnila svobodo govora z uporabo filtrov, je bil eden ključnih protiargumentov, ki pa ne drži. Različne platforme te tehnologije že uporabljajo. Google z njimi dnevno išče glasbene vsebine, na podlagi česar tudi porazdeli svoj oglasni prostor. Problem ni pomanjkljivost ali neučinkovitost tehnologij, temveč to, da se jih nepošteno uporablja.
Identificirali ste tudi nekatere težave lokalnih organizacij za kolektivno uveljavljanje avtorskih in sorodnih pravic. Kaj ste ugotovili?Po navadi sta težavi teh organizacij učinkovitost in transparentnost. V Sloveniji imajo visoke administrativne stroške, do 35 odstotkov, kar je nenavadno, ker je glasbeni posel visokotehnološki. Težave ostajajo tako pri zbiranju in kot distribuciji sredstev. Prav tako ni dobro, da je teh organizacij v Sloveniji šest. Kolektivne organizacije so vitalni del glasbenega ekosistema, z njimi sodelujemo po vsem svetu. Evropska in mednarodna zakonodaja jih zavezuje, da so pravične, transparentne, učinkovite in da imajo v upravnih odborih tudi predstavnike založnikov, kar pa se v Sloveniji ne dogaja v zadostni meri.
