Po pričakovanjih bodo snovalci sporedov koncertov klasične glasbe leto, ko se obhaja 250-letnica rojstva Ludwiga van Beethovna, dodobra izkoristili za programiranje številnih del skladatelja, ki ga tudi najbolj laično občinstvo razume skoraj kot nekakšen enačaj za klasično glasbo. Poteza je predvidljiva in hkrati nesmiselna – kot da je Beethovna nekako treba »odkrivati«, »reševati« pozabe, kot da ne kraljuje na koncertnih sporedih tudi takrat, ko se ga ne spominjamo v povezavi z obletnico. Skratka, okrogla obletnica je le nekakšen alibi, da se koncertni sporedi pač ne spreminjajo. Res pa je, da v tem Orkester Slovenske filharmonije ni v ničemer drugačen od drugih podobnih ustanov po svetu.
Kot solist je v Haydnovem Drugem koncertu za violončelo nastopil znani italijanski violončelist Enrico Dindo.
Toda priznati je treba, da je nekaj spremembe le prinesla uvodna izvedba Beethovnove Prve simfonije, ki jo je za oranžni abonma Slovenske filharmonije pripravil gla...
