Da, število smrtnih žrtev na cestah v globalnem smislu v absolutnih številkah še naprej raste, glede na velikost svetovnega prebivalstva pa ostaja konstantno. Tako razkrivajo podatki Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki v svojih statističnih regijah poleg Evrope, kjer je padec največji in skupno število žrtev najmanjše, zmanjšanje števila umrlih na cestah beleži le še v zahodnem Pacifiku, povsod drugod pa rast. Skupno število ljudi, ki izgubijo življenje v prometnih nesrečah, tako že poldrugo desetletje malce nepričakovano raste (sicer rahlo) tudi v vzhodnem Sredozemlju in (skupno) v obeh Amerikah, bolj pričakovano pa (precej močno) v Afriki in predvsem jugovzhodni Aziji. Precej grozljivo na spletni strani omenjene organizacije tako deluje tudi digitalna ura, ki na podlagi izračunanega povprečja odšteva sekunde do naslednje smrtne žrtve v prometu – lani se je končna številka ustavila pri več kot 1,3 milijona žrtev, kar 100.000 od teh pa je bilo mlajših od 14 let.
Kako doseči, da bi število smrtnih žrtev v prometu znižali tudi v globalnem smislu, bodo med drugim februarja prihodnje leto v okviru globalne ministrske konference razpravljali v Stockholmu na Švedskem. Večina konkretnih predlogov bo tako znana šele na dogodku samem ali pa tik pred njim, vseeno pa je v javnost že pricurljal prvi od devetih, ki ga je pripravila že omenjena WHO in naj bi do leta 2030 število smrti v prometu zmanjšal za polovico. Pravi pa, da bi morali v vseh mestih po vsem svetu hitrost vozil omejiti na 30 kilometrov na uro. Z drugimi besedami: vsa mesta bi, z izjemo širokih in večpasovnih vpadnic ter nekaj drugih izjem, kjer bi vse skupaj prineslo več slabega kot dobrega, postala velika enotna cona 30.
Morda se na prvo žogo predlog zdi deplasiran in pomeni korak nazaj pri mobilnosti, saj so avtomobili ne nazadnje skozi desetletja omogočili, da ta poteka bistveno hitreje, a ko o vsem skupaj pomislimo bolje, je predlog dober, pameten in z nekaj dobre volje uresničljiv, sploh ob upoštevanju omenjenih izjem. Navsezadnje se še vedno navezuje zgolj na širša mestna središča in naselja, kjer je con 30 že tako veliko, vse skupaj pa bi, poleg zagotovo večje varnosti, po mnenju WHO pozitivno vplivalo tudi na pretočnost prometa in znižanje škodljivih izpustov, ob upoštevanju vseh dejavnikov pa sploh ne bi imelo bistvenega vpliva na potovalni čas.
Skratka, z zanimanjem lahko pričakujemo še druge predloge, omenjenega pa pozdravljamo. Navsezadnje bi se pri nas tako nekateri vozniki izognili tudi kaznim, ki jih zdaj kdo dobi, ker se zaradi obilice prometnih znakov ustvarja neverjetna zmeda in imamo primere, ko je na eni in isti cesti v naselju na določenem odseku omejitev 60, nato 40, pa splošnih 50, spet 60, vmes se najde še cona 30… Tako pa bi vsaj bolj natančno vedeli, pri čem smo.
