S filmom Tommaso ameriškega režiserja Abela Ferrare se bo 13. novembra v Cankarjevem domu začel Ljubljanski mednarodni filmski festival, tokrat v jubilejni trideseti različici. Programski direktor festivala Simon Popek ga vidi v dekadah – prvo desetletko kot obdobje uveljavljanja in vzpostavljanja identitete festivala, drugo kot čas neslutene popularizacije pri občinstvu in širitve programa, saj se je tedensko dogajanje razširilo na petnajst dni. »Tretje je obdobje umirjanja, krčenja na obvladljivih dvanajst dni, širitve v druga slovenska mesta, kot so Maribor, Celje, Novo mesto, in z digitalizacijo tudi prilagoditve novim tehnološkim standardom,« jo komentiral obletnico.
Letošnji Liffe bo sicer dočakal milijontega obiskovalca, kar je dragocena prelomnica. Nekatere projekcije se iz Kina Šiška selijo tudi v Kino Bežigrad, večina festivalskih stalnic pa ostaja.
Sistemi odraščanja
V tekmovalnem sklopu Perspektive bo med drugim mogoče videti film Angelo avstrijskega režiserja Markusa Schleinzerja, posnet po resnični zgodbi o afriškem dečku, ki ga dunajska grofica v 18. stoletju vzame v svoje varstvo in ga kot svojevrsten eksperiment vpelje med dvorno elito. Bik Američanke Annie Silverstein je sodobni vestern, svojevrstna drama o odraščanju trmoglave štirinajstletnice; odraščanje pa – sredi vojaških hierarhičnih odnosov – vzame v precep tudi brazilski režiser Alejandro Landes v utopičnem pustolovskem trilerju Monos.
César Díaz se predstavlja z režijskim prvencem Naše matere o množičnih pobojih v Gvatemali v 80. letih 20. stoletja, Miroslav Terzić odstira enega hujših škandalov v novejši srbski zgodovini z manjšinsko slovensko koprodukcijo Šivi, filmu o Ani, ki naj bi ji po porodu ob pomoči zdravniškega osebja ugrabili otroka. Ray in Liz je avtobiografsko obarvana kombinacija socialne drame in črne komedije Richarda Billinghama, ki ironizira portret thatcherjanske Anglije z začetka osemdesetih let.
Za vodomca se bodo borili še intimna ruska drama Prekla (Kantemir Belagov), nemški celovečerec Razbijalka sistema (Nora Fingscheidt), ki je po Popkovem mnenju eden čustveno najbolj intenzivnih filmov festivala, in zmagovalec Festivala slovenskega filma Zgodbe iz kostanjevih gozdov. Delno bo slovenske barve v Perspektivah zastopal še film nemškega režiserja Jana Oleja GersterjaLara, scenarij je namreč napisal Blaž Kutin.
Potopimo se v Jezero
Gledalce, ki se najbolj veselijo sklopa Predpremiere, čaka dvajset poslastic. Programski vodja je med njimi izpostavil canskega zmagovalca Parazit južnokorejskega režiserja Bong Joon Hoja in tragikomični celovečerec SinonimiNadava Lapida, ki je slavil na zadnjem Berlinalu, Roman Polanski prihaja zmagovalno iz Benetk z Obtožujem!, v katerem prikaže razplet enega največjih političnih škandalov v francoski zgodovini. Svoje adute bosta s filmom Mladi Ahmed o radikalizaciji mladih islamistov v Belgiji pokazala brata Dardenne, Ken Loach, ki je s socialno dramo Jaz, Daniel Blake sprožil odmevne medijske debate, pa se vrača z Medtem ko vas ni bilo, kjer tematizira prekarstvo.
»O Jaz sem FrenkMetoda Pevca smo nekaj že slišali na Festivalu slovenskega filma, še posebej pa se veselimo prvih dveh epizod televizijske nadaljevanke Jezero, predelave literarne uspešnice Tadeja Goloba v režiji Matevža Luzarja in Klemna Dvornika,« je na današnji predstavitvi dodal Popek, ki si je sicer želel prikazati vseh šest delov, a to zaradi postprodukcije še ni mogoče. Od decembra dalje jih bo predvajala RTV Slovenija, kjer že razmišljajo tudi o snemanju nadaljevanja, ki ga je Golob vpel v krimič Leninov park.
Fokus na kubanskem filmu
Festivalska sekcija Fokus bo letos osredotočena na kubanski film, ki praznuje 60 let. »Manj kot tri mesece po vstopu revolucionarnih sil v Havano je bil ustanovljen Kubanski inštitut za filmsko umetnost in industrijo, s čimer je film postal najpomembnejša umetnost na vse bolj izoliranem otoku. Moral je sicer izhajati iz revolucije, a je imel precejšnjo avtonomnost, lahko je bil kritičen do kubanske sive realnosti, kar je še posebej uspelo Tomásu Gutiérrezu Alei,« je pojasnil Popek. Ob delih nekaterih drugih avtorjev bo torej mogoče videti kar pet njegovih filmov, med njimi kultnega Jagode in čokolada (1993), zgodbo o malo verjetnem prijateljstvu med moškima iz povsem različnih svetov, prvi kubanski film, nominiran za tujejezičnega oskarja. Retrospektiva bo namenjena letos preminuli francoski režiserki Agnès Varda s sedmimi filmi iz njenih različnih obdobij, od Vasi na obali (1955) do Agnès o Vardi (2019).
