Ko je bil januarja lani Robert Prosinečki imenovan za selektorja Bosne in Hercegovine, je v tej državi zapihal nov, svež nogometni veter. Tudi največji pesimisti so verjeli, da lahko nekdanji igralec Crvene zvezde, Reala Madrid, Barcelone in Olimpije zmaje popelje na pot starih uspehov. Začelo se ni preveč obetavno, saj je na prvih šestih (prijateljskih) tekmah zbral le dve zmagi – proti Bolgariji in Južni Koreji. Toda nadaljevanje je bilo več kot uspešno, v ligi narodov je BiH v konkurenci Severne Irske, Avstrije in Turčije zmagala v svoji skupini in se prebila v ligo A, s tem pa si je zagotovila tudi dodatne kvalifikacije za evropsko prvenstvo.
Preboj v ligo A, nato padec forme
Novembra lani je sledila prijateljska tekma s Španijo, ki so jo zmaji sicer izgubili (0:1), a je prevladalo strinjanje, da so se z nekdanjimi evropskimi prvaki enakovredno kosali, za kar gre večji del zaslug prav selektorju Prosinečkemu. Ta je bil lani jeseni eden izmed kandidatov za prevzem slovenske izbrane vrste, a se je na selektorsko klop vrnil Matjaž Kek. Bosna in Hercegovina je letos spomladi v kvalifikacijsko skupino J skupaj z Italijo, Armenijo, Finsko, Grčijo in Liechtensteinom vstopila kot ena izmed glavnih favoritinj za prvi dve mesti. Zgodba se je marca začela obetavno, s težko in prigarano domačo zmago proti Armeniji (2:1). Tri dni pozneje je sledilo prvo manjše razočaranje – remi z Grčijo (2:2) v Zenici. Selektor ni zganjal panike, dejal je, da so štiri točke s prvih dveh tekem zadovoljive.
Poraz v Armeniji sodu izbil dno
Nato pa je sledil črni junij. Šokantni poraz na Finskem (0:2) in neuspeh v Italiji (1:2). Pravljica pod vodstvom Prosinečkega se je končala, sledile so prve resne kritike. BiH se je v skupini ob stoodstotni Italiji in razpoloženi Finski znašla v težavah. September je prinesel domačo zmago nad Liechtensteinom (5:0) in poraz v Armeniji (2:4). Po tej tekmi je Prosinečki podal odstopno izjavo in zdelo se je, da je njegova pot na klopi zmajev končana. A vodstvo tamkajšnje nogometne zveze ga je prepričalo, da se vrne. In se tudi je. Očitno je šokterapija delovala, BiH je v začetku oktobra kljub odsotnosti prvega zvezdnika in kapetana ekipe Edina Džeka doma nadigrala Finsko. V tekmi, ki so jo mediji v regiji označili za najboljšo pod vodstvom Prosinečkega, so Skandinavce odpihnili kar s 4:1. A tudi tokrat veselje ni trajalo dolgo, gostovanje v Grčiji (1:2) je bilo huda streznitev. Dokončno izgubljena možnost za neposredno uvrstitev na Euro (Finci novembra na dveh tekmah potrebujejo le točko) je spet zganila vodstvo bosanske nogometne zveze. Prosinečki bi – če ga pred slabim mesecem ne bi prosili za vrnitev – zagotovo izgubil službo.
Bo ostal do marca?
Tako pa je slišal težke besede, za povrh pa dobil še mentorja. Po sestanku izvršnega odbora Nogometne zveze Bosne in Hercegovine, kjer so se pogovarjali o morebitni zamenjavi selektorja, so člani odbora za javnost podali naslednje sporočilo: »Selektor Robert Prosinečki mora pripraviti načrt za zadnji dve tekmi v kvalifikacijah za Euro in tudi tekmo dodatnih kvalifikacij, ki bo v marcu. Za uresničitev in izvedbo tega načrta je zadolžen odbor za posredovanje in svetovanje oziroma v njegovem imenu Zvjezdan Misimović. Načrt Prosinečkega bo posredovan izvršnemu odboru zveze.« Če torej želi petdesetletnik na klopi BiH obdržati svojo službo, je uvrstitev na Euro nujna. V medijih pa krožijo govorice, da bi lahko zmaje zapustil še pred dodatnimi kvalifikacijami, v nekaterih kombinacijah se ga omenja celo kot zamenjavo Matjaža Keka na klopi Slovenije.
Ne glede na razplet ima Prosinečki po dvajsetih tekmah na selektorskem položaju BiH pozitivni izkupiček. Zbral je osem zmag ter po šest remijev in porazov, toda v oči bode podatek, da v kvalifikacijah v gosteh ni zbral niti točke – vseh deset je osvojil na domačem igrišču v Zenici. Bosansko javnost pa moti tudi dejstvo, da v kvalifikacijah v moštvo ni vpoklical niti enega nogometaša iz domače lige, s čimer je BiH edina reprezentanca od vseh petinpetdesetih v Evropi, v kateri so nastopili samo legionarji.
