V Culiacanu na severu Mehike je policija v četrtek po naključju naletela na Ovidia Guzmana Lopeza, sina nekdanjega mehiškega kralja mamil Joaquina Guzmana - El Chapa. Prijetje enega od aktualnih vodij kartela Sinaloa je sprožilo bliskovito akcijo njegovih »zaposlenih«, ki so stavbo s pripadniki varnostnih sil obkolili in s silovitim obstreljevanjem dosegli umik policije in pripadnikov narodne garde ter izpustitev svojega šefa.
Bahanje z aretacijo po spletu
Spopadi so se začeli popoldne, ko so zamaskirani in močno oboroženi moški blizu urada državnega tožilca sredi belega dne postavili več cestnih blokad, ustavili promet in začeli streljati. Panični vozniki so v strahu za svoje življenje skakali iz avtomobilov, ki so zapuščeni ostali kar sredi ceste. Pred naboji so bežali tudi vsi drugi, ki so se znašli v navzkrižnem ognju, skrivali so se pod avtomobile, prizori z gorečimi vozili ter po cesti ležečimi trupli so spominjali na vojno stanje. Oboroženi gangsterji so ceste in avtoceste okoli prestolnice zvezne države Sinaloa blokirali do večera, življenje v mestu se je povsem ustavilo. Poleg tega je v vsesplošnem kaosu kartelu iz lokalnega zapora uspelo osvoboditi še približno 50 zapornikov.
»Operacijo smo slabo načrtovali,« je za mehiško vlado sramoten razplet ponesrečenega prijetja komentiral mehiški obrambni minister Luis Cresencio Sandoval in potrdil, da je umrlo najmanj osem ljudi, 16 pa jih je bilo ranjenih. Ena prvih napak je bilo zagotovo bahanje z njegovo aretacijo po spletnih družbenih omrežjih, kjer so novici dodali še fotografijo svoje »trofeje«. »Odločitev za umik je bila pravilna, s tem so rešili mnogo življenj. Aretacija kriminalca ni vredna prelivanja krvi civilistov,« je o dogodku povedal mehiški predsednik Andres Manuel Lopez Obrador, ki se z vsemi močmi bojuje proti kartelom in tihotapcem mamil.
Luksuza vajena sinova
Dvainšestdesetletni Joaquin Guzman - El Chapo, znan po svoji krvoločnosti in spretnem bežanju pred roko pravice, od julija letos v strogo varovanem ameriškem zaporu prestaja dosmrtno zaporno kazen zaradi vodenja kartela Sinaloa. S to kriminalno združbo mu je uspelo v 25 letih v ZDA pretihotapiti več sto ton kokaina, heroina in drugih mamil. Po njegovi aretaciji naj bi vodenje kartela z veliko pomočjo Ovidia prevzela starejša sinova Iván in Jesús Alfredo Guzmán Salazar, v »družinskem poslu« naj bi bili tudi preostali bratje. El Chapo naj bi imel od osem do petnajst otrok s tremi ženami in več ljubimkami. Osemindvajsetletni Ovidio je eden od štirih otrok, ki jih je El Chapu rodila druga soproga. V ZDA ga iščejo zaradi tihotapljenja mamil. Znan je pod vzdevkom Miš.
Tretja in za El Chapa usodna aretacija leta 2016 je vodila v menjavo vodstva enega najmogočnejših mamilarskih kartelov na svetu. Mehiški strokovnjaki za to področje pravijo, da Iván in Jesús Alfredo, ki sta odrasla v izobilju, nalogi nikakor nista kos. »Dobro jima gre od rok samo zapravljanje očetovega bogastva,« je pomanjkanje njunega talenta opisal Mike Vigil, nekdanji vodja mednarodnih operacij ameriškega urada za boj proti drogam, DEA. »Nikoli jima ni bilo treba opravljati umazanih poslov, poleg tega se na ulicah ne znajdeta tako kot El Chapo.«
V nasprotju z očetom, ki je odraščal v velikem pomanjkanju, sta njegova starejša sinova odraščala v luksuzu. Zlasti Ivánu se ni prav nič nerodno hvaliti z dragimi avtomobili, potovanji z zasebnimi letali in eksotičnimi živalmi, ki jih ima. Skozi domači Culiacán, kjer naj bi imel popoln nadzor, menda najraje dirka s svojim rdečim ferrarijem. Nekateri ravno zaradi tega vidijo začetek konca kartela in se jim kolca po časih, ko je s trdo roko vladal El Chapo.
