Bolezen povzročajo virusi, večinoma pa se pojavlja v poletnih mesecih, ko se ljudje več zadržujejo v naravi oziroma delajo na polju ter v gozdu, in jeseni, ko se pobira pridelke in prihajajo hladnejši dnevi. Na Inštitutu za varovanje zdravja opozarjajo, da se mišja mrzlica z živali lahko prenese na človeka. Doma, v vrtnih hiškah, kleteh in shrambah moramo vzpostaviti učinkovite preventivne ukrepe, da bomo preprečili razvoj glodavcev. Zelo pomembno jim je preprečiti vstop v notranjost prostorov. Pri gradnji vrtnih lop nekateri uporabljajo tudi mreže ali deske, ki jih vdelajo v tla do globine trideset centimetrov ter na ta način preprečijo, da bi miši dostopale v notranjost objekta prek rovov, ki jih skopljejo v tleh. Zelo pomembno je tudi odstranjevanje odvečnih materialov, v katerih lahko živali gnezdijo.
Zaščitimo dihala
Ljudje se lahko z virusom okužimo ob vdihavanju prahu. Če najdemo v prostoru poginule miši ali mišje iztrebke, najprej temeljito prezračimo prostor in se v času zračenja ne zadržujmo v njem. Nato površine, kjer so iztrebki ali poginule miši, razkužimo. Pri delu uporabljajmo rokavice iz lateksa. Po razkuževanju in odstranitvi iztrebkov in poginulih glodavcev je nujno prostor in površine še mokro očistiti, roke pa temeljito umiti. Pri tem je zelo pomembno paziti, da ne pride do dvigovanja prahu.
Mišja mrzlica
Čas od okužbe do pojava znakov bolezni je 2–4 tedne, bolezen pa lahko poteka v več fazah. V začetku se pojavijo predvsem visoka vročina z mrzlico, močan glavobol, hude bolečine v ledvenem predelu in trebuhu. Bolezen se ne prenaša s človeka na človeka. Bolniki imajo boleče oči, obraz in očesne veznice pa so pordeli. V primerih hude bolezni se po nekaj dneh visoke vročine pojavijo krvavitve po koži in sluznicah ter znaki odpovedi ledvic, kar pomeni, da je močno zmanjšano izločanje urina in da so v urinu beljakovine in kri. Bolniki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. Okrevanje traja več tednov ali mesecev. Cepiva proti tej bolezni še ni. Smrtnost znaša kar 5–15 odstotkov.
Ukrepajmo takoj
Za zatiranje miši in podgan priporočamo uporabo rodenticidnih vab Ratimor, ki so na voljo v dveh oblikah: mehka vaba je izredno sočna in se ji glodavci enostavno ne morejo upreti. Je dokazano največkrat zaužita vaba na trgu in učinkovita tudi, ko je na voljo dovolj druge hrane. Primerna je za vse notranje, bivalne prostore ter tudi za shrambe, kleti, kolesarnice in skladišča. Parafinski bloki so nekoliko trši in vsebujejo odlične sestavine, ki privabljajo vse glodavce – izjemno učinkoviti so tudi za podgane. Zaradi sestave so uporabni tudi v vlažnih prostorih (kot so hlevi, vlažna skladišča, kanalizacijski jaški, jaški za odpadne vode …) ter v okolici stavb. Obe obliki vab omogočata delovanje že ob enkratnem zaužitju. Za doseganje še boljše učinkovitosti imajo vabe zamik delovanja (tudi do 4 dni), saj le na ta način glodavci slabega počutja ne povežejo z vabami. Treba jih je nastavljati toliko časa, da ostanejo nedotaknjene, in sicer ob steno, ker se gibljejo omenjeni škodljivci. Vsebujejo tudi grenko averzivno sredstvo, ki povzroča bruhanje ob zaužitju.
