Mišja mrzlica (hemoragična mrzlica z renalnim sindromom – HMRS) je akutna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo hantavirusi. Krožijo v naravnih žariščih predvsem med glodavci, kot so miši, voluharji in podgane, ki so kronični nosilci. Povečano število obolenj je običajno povezano s povečanim številom glodavcev. Ljudje smo naključni gostitelji teh virusov. Bolezen se z glodavca na človeka prenese prek vdihavanja virusov, ki se nahajajo v delcih izločkov glodavcev (seč, iztrebki, slina), s katerimi se okužijo hrana, voda in okolje. Bolezen se s človeka na človeka ne prenaša.

Običajno se mišja mrzlica pojavlja v spomladanskih, poletnih in tudi jesenskih mesecih. Pogosto je povezana z opravili na vrtu, polju, dejavnostmi v naravi, rekreacijo in čiščenjem mest, kjer so vidni sledovi oziroma iztrebki glodavcev (pospravljanje podstrešij, kleti). Pogosteje se pojavlja na podeželju, možna pa je tudi v mestih, kjer glodavci z iztrebki onesnažijo predmete in hrano v kleteh, skladiščih.

Zaščitimo dihala

Ljudje se lahko z virusom okužimo ob vdihavanju prahu. Če najdemo v prostoru poginule miši ali mišje iztrebke, najprej temeljito prezračimo prostor in se v času zračenja ne zadržujmo v njem. Nato površine, kjer so iztrebki ali poginule miši, razkužimo. Pri delu uporabljajmo rokavice iz lateksa. Po razkuževanju in odstranitvi iztrebkov in poginulih glodavcev je nujno prostor in površine še mokro očistiti, roke pa temeljito umiti. Pri tem je zelo pomembno paziti, da ne pride do dvigovanja prahu.

Mišja mrzlica

Čas od okužbe do pojava znakov bolezni je od 2 do 4 tedne, bolezen pa lahko poteka v več fazah. V začetku se pojavijo predvsem visoka vročina z mrzlico, močan glavobol, hude bolečine v ledvenem predelu in trebuhu. Bolezen se ne prenaša s človeka na človeka. Bolniki imajo boleče oči, obraz in očesne veznice pa so pordeli. V primerih hude bolezni se po nekaj dneh visoke vročine pojavijo krvavitve po koži in sluznicah ter znaki odpovedi ledvic, kar pomeni, da je močno zmanjšano izločanje urina in da so v njem beljakovine in kri. Bolniki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. Okrevanje traja več tednov ali mesecev. Cepiva proti tej bolezni še ni. Smrtnost ob bolezni je od 5 do 15-odstotna.

Ukrepajmo takoj

Za zatiranje miši in podgan priporočamo uporabo rodenticidnih vab ratimor, ki so na voljo v dveh oblikah: mehka vaba je izredno sočna in se ji glodavci enostavno ne morejo upreti. Je dokazano glodavcem najbolj privlačna vaba na trgu, učinkovita tudi takrat, ko je na voljo dovolj druge hrane. Primerna je za vse notranje prostore, tako bivalne kot tudi shrambe, kleti, kolesarnice in skladišča. Parafinski bloki so nekoliko trši in vsebujejo odlične sestavine, ki privabljajo vse glodavce – izjemno učinkoviti so tudi za podgane. Zaradi sestave so uporabni tudi v vlažnih prostorih (kot so hlevi, vlažna skladišča, kanalizacijski in jaški za odpadne vode …) ter v okolici stavb.

Obe obliki vab omogočata delovanje že ob enkratnem zaužitju. Za doseganje še boljše učinkovitosti imajo vabe zamik delovanja (tudi do 4 dni), saj le na ta način glodavci slabega počutja ne povežejo z vabami. Treba jih je nastavljati toliko časa, da ostanejo nedotaknjene, in sicer ob steno, ker se tam gibljejo omenjeni škodljivci. Vsebujejo tudi grenko averzivno sredstvo, ki povzroča bruhanje ob zaužitju.

Mateja Lindič