Okrožna sodnica Maša Blažeka je ponovljeni prvostopenjski proces ekspresno pripeljala do sodbe. Zato je bila odveč bojazen, da bi Senad Softić konec oktobra – potem ko bi v priporu preživel maksimalni dve leti – odkorakal na prostost. Višji tožilec Darko Simonič, vodja okrožnega tožilstva v Mariboru, v svoji sklepni besedi ni postregel s presenečenji; sodnici je predlagal, naj Softiću izreče maksimalno, 30-letno zaporno kazen za očitani umor in ogrožanje varnosti.
O obdolženem ni imel povedati nič dobrega. Dejanja pod obtožbo ni nikdar iskreno obžaloval, zagovor je v poteku sojenja večkrat spremenil. Ne kaže verjeti njegovim trditvam, da je bil ljubeč oče, je opozoril Simonič in to podkrepil s pravnomočno obsodbo zaradi nasilja v družini in nedovoljene posesti orožja. »Njegova družina je pred njim pobegnila neznano kam in z njim noče imeti več stikov,« je izpostavil.
Svojo žrtev je zasledoval
Rada Mitrovića je Softić umoril 4. oktobra 2017 na mariborski Titovi cesti. Srečanje pred križiščem ni bilo naključno, je trdil tožilec, Softić je dejanje izvršil načrtno in organizirano, nikakor ne v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti. Žrtev je zasledoval dlje časa, tudi kritičnega dne. Simonič je opozoril na analizo posnetkov nadzorne kamere v bližini podjetja, v katerem je delal Mitrović. Sodni izvedenec za primerjavo oseb in predmetov na fotografijah in videoposnetkih je z najvišjo stopnjo verjetnosti potrdil, da je kamera tistega popoldneva posnela tudi Softićev enoprostorec.
Dejanje je obtoženi storil z direktnim naklepom, je vztrajal Simonič, Mitrovića je umoril iz nizkotnih nagibov, zaradi ljubosumnosti in brezobzirnega maščevanja. V 52-letnega Mariborčana je ustrelil najmanj 28-krat. To pomeni, da je moral med streljanjem menjati nabojnika v pištolah. Po dejanju je bil Softić zadovoljen s svojo izvršitvijo in je policistom pripomnil, da bi ubil tudi ženo, če bi vedel, kje je.
Zagovornica Tanja Kompara je slikala povsem drugačno podobo obtoženega. Po njenih besedah je bil ljubeč soprog in dober oče. »Mitrovića je ubil v skrajnem obupu, v katerem se je znašel, potem ko ga je družina zapustila in izdala, Mitrović pa se mu je posmehoval. Občutek je imel, da ga hočejo vsi uničiti,« je dejala. Veliko je govorila o tem, da naj bi imel pokojni razmerje s Softićevo, vendar obramba ni zmogla predstaviti niti enega dokaza v zvezi s tem. Gre skratka zgolj za izgovor obtoženega.
Odvetnica je oškodovanca predstavila zelo negativno. Trdila je, da je bil Mitrović aroganten in agresiven, zato naj bi se ga Softić bal. Poleg tega je bil obtoženi tudi prepričan, da je Mitrović napeljal Softićevo soprogo k temu, da ga je leta 2016 prijavila policiji zaradi nelegalne posesti orožja.
Če bi hotel, bi ga lahko ubil doma
Potem ko so ga žena in otroci zapustili, je Softić zapadel v slabo psihofizično stanje, v službo ni mogel več hoditi, dobil je preganjavico, je razložila zagovornica, ki je prepričana v napačno pravno kvalifikacijo tožilskega očitka. Softić po njenem mnenju ni zagrešil umora, temveč uboj (na mah) v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti. Zato bi mu moralo sodišče izreči milo kazen.
»Dokazano je le to, da je streljal v oškodovanca in mu vzel življenje,« je dodala. »Četrtega oktobra 2017 se mu je utrgalo, dejanja ni načrtoval. Če bi, tega ne bi storil tako, kot je. Že dolgo je imel orožje. Mitrovića bi lahko ubil kadar koli prej, na skrivaj, in ne bi ogrožal drugih, ki z njunim sporom niso imeli nič.«
Zadnjo besedo je dobil 57-letni Softić. »Če bi načrtoval dejanje, bi šel na njegov dom. Velikokrat sem šel tam mimo. Vem, kje je živel in kam je hodil v gostilne,« je dejal. Zmotila ga je višina kazni, ki jo je predlagal tožilec. »Vojni zločinci dobijo toliko,« je komentiral.
Ponovni prvostopenjski sodni postopek se je začel septembra, potem ko je višje sodišče razveljavilo februarsko obsodbo na 26 let zapora zaradi bistvenih procesnih kršitev. Predsedujoča okrožna sodnica Andreja Lukeš namreč ne bi smela sprejeti Softićevega priznanja in izpeljati naroka za izrek kazenske sankcije, ki ga je razvlekla čez rekordnih 13 mesecev.
