"Evropa mora biti pripravljena na možnost novega migrantskega in begunskega vala preko Grčije," je v pogovoru za francosko tiskovno agencijo AFP dejal Micotakis, ki se bo v četrtek in petek prvič v vlogi grškega premierja udeležil vrha EU v Bruslju.
S tem je Micotakis, čigar država je postala glavna vstopna točka beguncev in migrantov v Evropo, sto dni po prevzemu položaja nagovoril države članice EU, ki zavračajo sprejem migrantov.
Opozoril je na "nesprejemljiv pristop nekaterih držav članic EU, ki menijo, da to ni njihov problem".
"Za tiste, ki ne želijo sodelovati pri tej nalogi evropske solidarnosti, morajo biti posledice," je dejal konservativni grški premier. Opozoril je, da bo zahteval "specifične sankcije" za te države, ni pa navedel, kakšne naj bi te bile.
V Grčiji je več kot 70.000 prosilcev za azil, od tega jih je po podatkih UNHCR približno 33.000 v prenapolnjenih begunskih centrih na otokih v Egejskem morju.
Letos je po podatkih UNHCR v Grčijo prispelo več kot 46.000 migrantov, to je več kot v Španijo, Italijo, na Malto in Ciper skupaj.
»Evropske države bi morale prevzeti del bremena«
"V Grčiji je med tri in štiri tisoč mladoletnih oseb brez spremstva, evropske države bi morale prevzeti del bremena," je še dejal Micotakis.
Vodja stranke Nova demokracija, ki je julija po predčasnih parlamentarnih volitvah na premierskem položaju nasledil Aleksisa Ciprasa, je napovedal, da bo vprašanje delitve bremena migrantov v četrtek in petek izpostavil na vrhu v Bruslju.
V Turčiji je približno 3,6 milijona sirskih beguncev, turški predsednik Recep Tayyip Erdogan pa je ob evropski obsodbi ofenzive že zagrozil, da bo "odprl vrata" in jih poslal v Evropo, če bo ta kritizirala turško operacijo proti Kurdom in če bodo spodleteli načrti Ankare, da bi begunce premestili na sever Sirije.
Micotakis tovrstno izsiljevanje zavrača. "Ideja, da je Evropo mogoče izsiljevati z grožnjo o sprostitvi vala beguncev in migrantov v Evropo, ni sprejemljiva," je dejal.
