Uvod v sosedski derbi – Avstrija je sploh prvič gostovala v Sloveniji – je bil na tribunah, kjer je bilo 807 avstrijskih navijačev, spektakularen s koreografijo, glasnim navijanjem in prepevanjem himen. Predstava Slovenije je bila že v uvodu daleč od pričakovanj in napovedi. Selektor Matjaž Kek je imel roke v žepih, Slovenci pa so delovali zelo podobno bledo kot v Skopju. Nikakor jim ni uspelo povezati igre in vzpostaviti prevlade. Avstrijci so delovali precej bolj avtoritativno, saj so bili odločnejši in nevarnejši.
Prekršek Ulmerja za zapor
Kek je zahteval, da Slovenci bolj pritisnejo na Avstrijce, ki so vse bolj stiskali obroč okrog slovenskega gola. Edini gol na tekmi so dali po kotu, ki ga je izvedel zvezdnik Interja Lazaro, desni bočni branilec Posch pa je v petmetrskem prostoru med Bezjakom in Šporarjem žogo z glavo poslal v gol. Gol je predramil Slovence, da so zaigrali bolj odločno, a do odmora so vratarja Stankovića ogrozili le s strelom Stojanovića mimo gola in nevarnim predložkom Iličića. Za kaj več je zmanjkala zadnja podaja.
Ob vseh težavah je bil Sloveniji v trenutkih premoči povsem nenaklonjen še turški sodnik Cuney Cakir, ki je naredil dve veliki napaki v škodo gostiteljev. Ob seriji treh zapored so si gostje dvakrat pomagali z roko, a ostali nekaznovani. Podobno je bilo, ko je Ulmer z vso silo od zadaj priletel v Bezjaka, tako da ga je udaril v mišico nad kolenom. Prekršek za zapor je Cakir na ogorčenje gledalcev kaznoval zgolj z rumenim kartonom.
Od slovenske ofenzive v drugem polčasu ni bilo nič. Avstrijci so z odločno igro na meji prekrška povsem onemogočili gostitelje. Slovenci so glede na to, kako redko so prišli v napad, delovali, kot da igrajo tekmo v gosteh. Igra je bila prepočasna, ker so stali predaleč od nasprotnikov, zato jih tudi niso prisilili v napake. Avstrijci so tudi brez prvih zvezdnikov Alabe in Arnautovića kontrolirali in dominirali na igrišču ter potrdili, zakaj imajo nosilne vloge v klubih nemške bundeslige. Slovenija je doživela nov trenutek resnice, da je daleč od nastopa na velikem turnirju.
Kapetan Jan Oblak je preprečil še višji poraz Slovenije. Petar Stojanović je bil predvsem v prvem polčasu najboljši slovenski igralec, ko je poskušal s prodori in preigravanji. Ob njem si pozitivno oceno zasluži le še centralni branilec Miha Mevlja, medtem ko je imel Aljaž Struna preveč težav v obrambnih nalogah. Na levem boku je Bojan Jokić, ki je manjkal zaradi poškodbe, še vedno boljša izbira kot Jure Balkovec. V zvezni vrsti sta Rene Krhin in Jasmin Kurtić puščala preveč prostora. Povsem so odpovedali junaki septembrskih zmag s Poljsko in Izraelom Benjamin Verbič, Roman Bezjak in Andraž Šporar. Tako kot Makedonci so se tudi Avstrijci odlično pripravili na Josipa Iličića, saj sta bila ob njem vselej dva igralca, občasno tudi trije. Jojo je prepogosto vse hotel narediti sam, a mu ni uspevalo skoraj nič. Miha Zajc in Robert Berić nista prinesla napredka v igri Slovenije. Denis Popović se je osmešil, ko je povsem nepotrebno s komolcem udaril Sabitzerja, potem ko je Avstrijec nad njim naredil prekršek in upravičeno prejel rdeči karton. Krivdo mora prevzeti tudi selektor Kek, ker je zaupal isti enajsterici kot v Skopju, ki je preveč limitirana, in doživel nov razpad sistema.
Kek: Realnih možnosti ni več
Selektorju Keku ni uspelo pripraviti podviga po vrnitvi na slovensko klop. Septembra je bil zelo zadovoljen s prikazanim proti Poljski in Izraelu, mesec dni kasneje pa je bila podoba njegove reprezentance povsem drugačna. »Boleč poraz. Fantje so si želeli, a nam je manjkala kvaliteta. Ko smo prišli do avstrijske obrambe, je bilo vroče, a smo imeli težave že v organizaciji igre. Čestitke Avstriji, ki je bila boljša,« je tiskovno konferenco odprl Matjaž Kek in takole nadaljeval: »V Skopju ni bilo agresivnosti in želje, tokrat igralcem tega ne morem očitati. Bili smo prepočasni z žogo, Avstrija pa je dobila večino odbitih žog. Slabo smo reagirali pri golu, ki so nam ga zabili iz kota. Škoda, da je zmagovalca odločila prekinitev. V prvem polčasu sem po našem kotu videl prekršek za enajstmetrovko. Po veselem septembru smo tokrat ostali brez točk. Realnost slovenske reprezentance je ravno nekje vmes. Rdeči karton Popovića? To je bila neumnost. Razmišljati moramo o novembru, ko bomo znova lovili točke. Bodimo pošteni – težko je pričakovati, da imamo še vedno realne možnosti za evropsko prvenstvo. Ko želiš igrati na velikem tekmovanju, moraš prikazati konstantne igre.«
Nosilec slovenske igre Josip Iličić je bil zelo razočaran po porazu: »To je bila zahtevna in ključna tekma za evropsko prvenstvo. Borili smo se in poskušali dati vse od sebe, a nam ni šlo. Moramo gledati naprej, čeprav se zavedamo, da smo si uničili možnosti za napredovanje. Avstrija ima kakovostno zasedbo. Ne moremo si ničesar očitati, saj smo izgubili proti boljšemu moštvu.« Vratar Jan Oblak je bil kritičen do slovenske igre: »Razočarani smo. Moramo se sprijazniti, da nismo bili dovolj dobri za zmago. Naša igra v drugem polčasu ni bila v skladu z dogovorom v garderobi. Težko je razglabljati, kaj bi lahko storili. Nihče ne dobi točk za borbenost.«
