Na rednih parlamentarnih, na katerih so Poljaki danes volili 460 poslancev sejma in 100 senatorjev, so po pričakovanju že drugič zapored zmagali konservativci iz stranke Zakon in pravičnost (PiS) s svojih socialnim programom. Glede na parlamentarne volitve leta 2015 je, kot kažejo vzporedne volitve, PiS povečala podporo s 37,6 na 43,6 odstotka in tako očitno ohranja absolutno večino, kar pomeni, da bo lahko prihodnja štiri leta vladala samostojno.
Liberalci, združeni v Državljanski koaliciji, so spet drugi, tokrat s 27,4 odstotka glasov. Tretja na teh volitvah je koalicija levice, ki je dobila 11,9 odstotka glasov. To se morda zdi malo, a stranke, ki jo sestavljajo, leta 2015 niso prišle v parlament. V volilni kampanji je levica sicer odobravala vladno socialno politiko, nasprotovala pa njenemu ultrakatoliškemu konservativizmu, tudi v odnosu do gejev.
Na četrtem mestu je z 9,6 odstotka koalicija okoli sredinske kmečke stranke. Peta in zadnja, ki se je sodeč po vzporednih volitvah uvrstila v parlament, pa je skrajno desna Konfederacija, ki je dobila 6,4 odstotka.
Zmaga »braniteljev identitete«
PiS v zadnjih letih vsekakor uspešno nagovarja številne volivce, ki jim, predvsem zunaj večjih mest, velika uspešnost poljskega gospodarstva v času vladavine liberalcev ni prinesla neposrednih koristi. Izjemna gospodarska rast se je nadaljevala v zadnjih letih, tako da je brezposelnost trenutno na fantastični 3,3-odstotni ravni. Poljaki z več otroki pa so zelo neposredno občutili socialno politiko PiS, saj so kmalu po njenem prevzemu oblasti za vsakega drugega otroka dobili 120 evrov dodatka (kar je skoraj četrtina minimalne plače), od tega poletja pa toliko za vsakega otroka. Za naslednji štiriletni mandat PiS med drugim obljublja trinajsto pokojnino in neto minimalno plačo tisoč evrov, ki bi Poljsko glede najslabše plačanih, če upoštevamo še otroški dodatek, izenačila z bogatimi zahodnimi državami. In če je PiS leta 2015 uspelo mobilizirati volilce zlasti s tem, da se je prikazovala kot branik Poljske pred navalom beguncev z Bližnjega vzhoda, jih je zdaj mobilizirala v veliki meri tako, da je nastopala kot branitelj »poljske identitete« pred geji.
Nobelovka morda ublažila poraz
Gre za drugi zaporedni poraz liberalcev v Državljanski koaliciji, ki razen odhajajočega predsednika evropskega sveta Donalda Tuska očitno nimajo karizmatičnih in velikih osebnosti. Z njim kot premierjem so vladali v letih 2007–2015, in to kot prva poljska stranka, ki po padcu prosovjetskega režima leta 1989 za vladanje ni potrebovala koalicije z drugimi strankami. Na sedanjih volitvah pa so zlasti zunaj večjih mest slabo izkoristili slabosti PiS, kot je njeno prizadevanje, da si podredi pravosodje in medije, in pa dejstvo, da je s tem izolirala Poljsko v EU. V Varšavi pa so izgubili kar nekaj volilcev, ker liberalni župan Rafal Trzaskowski ni ukrepal ob nevarnosti, da kanalizacija s fekalijami zaradi okvare odteka v Vislo, tako da je morala ukrepati vlada PiS z vojsko. Morda je njihov poraz celo ublažila Nobelova nagrajenka za književnost Olga Tokarezuk, ki je pozvala Poljake, naj na teh volitvah, ki jih ima za najpomembnejše po letu 1989, izberejo »med demokracijo in avtoritarizmom«.
