V razpravi se je zopet pojavilo aktualno vprašanje: »Ali smo vsi enaki pred zakonom?« Vsi predstavniki inštitucij pravne države so se strinjali, da obstajajo primeri, kot je primer Janković, ko pravosodni postopki trajajo predolgo in primer celo zastara. Prihaja do deviantnega epiloga primera, ko so oškodovani upniki, tudi država, dolžniki pa potem lahko udobno razkošno živijo. Tudi državi oziroma finančni upravi namreč ni uspelo izterjati dolga. Vsi predstavniki pravne države so kot glavni vzrok za neučinkovite dolgotrajne postopke navajali neustrezne zastarele zakone, saj da že desetletja nimajo potrebnega učinkovitega orodja, to je zakona, ki ga sprejema zakonodajalec, DZ RS. Državna sekretarka ministrstva za pravosodje je povedala, da si intenzivno prizadevajo za spremembo potrebne zakonodaje.
Predsednik vrhovnega sodišča Damjan Florjančič je na to temo nedavno izjavil: »Ni vprašanje enakosti pred zakonom, ali sodišče izvaja zakon, kot je napisan. V tem kontekstu ima sodišče pravico, da ga interpretira.« Damijan Janković je v tem kontekstu lahko izkoristil zakon in izbrisal 29 milijonov evrov dolga v treh podjetjih in sodišče je to potrdilo. Ali je torej za dolgotrajne postopke in deviantne epiloge, ko se kaže neenakost pred zakonom, edini odgovoren zakonodajalec DZ RS, to so poslanci, pravilneje predsedniki strank vladajoče pozicije, čisto nič pa ne policisti, ne tožilci in ne sodniki? Menim, da ne more biti tako. Ta njihova drža je lahko le beg pred njihovo odgovornostjo. Ne morem dojeti in sprejeti, da nekdo ve, da ima slabo orodje za svoje delo, in ne predlaga in ne zahteva, da dobi za svoje delo pravo orodje, da lahko korektno dela. Vsak, ki je odgovoren do družbe, bo to storil, če pozna svojo osebno odgovornost.
Ne poznam primera, da nekdo dobi nalogo, da skoplje globoko jamo, vodnjak, pa za to delo dobi le »lopato in karjolo«, a mirno dela, čeprav ve, da s takim orodjem ne more opraviti naloge. Tega ne počne nobena zrela oseba. V realnem sektorju in vsakdanjem življenju se tako ravnanje imenuje neodgovornost pri delu, ki se ga sankcionira. Kdaj bo enako veljalo v inštitucijah pravne države, to je za organe pregona, policijo, tožilce in za sodnike, enako za izvoljene poslance oziroma politike? Torej tudi za zakonodajalca (DZ RS), ki je po mojem sicer prvi odgovoren za kvaliteto dela države prava, brez česar država ni varna ne uspešna? Kdaj bo torej pravo oziroma politika pokazala svojo odgovornost za stanje in prenovila zakone še iz rajnke države Jugoslavije?
Franc Mihič, Ribnica
