Jutri zvečer bo v Stožicah tudi od udarnih napadalcev – Andraža Šporarja v slovenskem in Marka Arnautovića v avstrijskem dresu – odvisen razplet pomembnega sosedskega obračuna v boju za evropsko prvenstvo. Če se Šporar šele v tem letu pod vodstvom selektorja Matjaža Keka uveljavlja kot prvi napadalec izbrane vrste, je Arnautovićeva zgodovina nastopanja za Avstrijo veliko bogatejša.

Dolgo časa je Slovenija čakala na Andraža Šporarja, ki z nekoliko zamude tako v klubskem kot reprezentančnem dresu dokazuje nesporni talent. Nogometne gene ima zapisane v družini, saj je njegov oče Miha Šporar veljal za odločnega branilca, sin pa raje zabija gole. Sedemnajstkrat je v prvi slovenski ligi zatresel mrežo nasprotnikov v jesenskem delu sezone 2015/16, kar mu je odprlo pot do rekordnega prestopa v Basel za 3,6 milijona evrov. A Šporar se v Švici ni znašel tudi zaradi poškodbe, ki ga je za pol leta oddaljila od nogometnih igrišč in mu povzročala frustracije. Po prestopu v nemško drugo ligo v klub Arminia Bielefeld se njegov status ni izboljšal. Šporar je prehitro verjel obljubam trenerja in pozneje obžaloval prestop v mikavno nemško okolje. Golgeter je znova postal v klubu Slovan Bratislava, kjer je v minuli sezoni postal prvi strelec slovaške lige in eden najbolj prepoznavnih igralcev tekmovanja. V kvalifikacijah za evropsko prvenstvo je zabil na gostovanju v Izraelu in v Stožicah potrdil odmevno zmago proti Poljski. Če bo dobil uporabno žogo tudi jutri proti Avstriji, bo imela Slovenija več možnosti za uspeh.

Veliko dela pa slovensko zasedbo čaka tudi v obrambnih nalogah, saj bo treba ustaviti nevarnega Marka Arnautovića, ki je lani na prijateljski tekmi v Celovcu dosegel dva gola. Avstrija je močno odvisna od učinka kontroverznega napadalca, ki si je ob četrtkovi zmagi nad Izraelom poškodoval stegensko mišico, vendar Arnautović upa, da bo nared za preizkus v Stožicah. Na športni poti vzbuja pozornost tudi zaradi svojevrstnega obnašanja v zasebnem življenju. Srbskemu očetu Tomislavu in avstrijski mami Gabrieli se je rodil na severu Dunaja in bil že kot otrok poln energije, da so ga komaj krotili. Že od otroštva mu priznavajo zmagovalni značaj in smisel za učenje tujih jezikov. Svojo živahnost je kmalu začel sproščati na nogometnih igriščih in zaradi nenavadnega obnašanja v mladinskih selekcijah zamenjal kar sedem klubov. Ko je igral za milanski Inter, ga je Jose Mourinho takole opisal: »Njegov najboljši prijatelj je Mario Balotelli, s katerim imata enake težave. Marko je odličen fant, a se obnaša kot otrok.« Nanj se kar lepijo nesrečni primeri. Nekoč si je od Samuela Eto'oja sposodil modernega bentleyja, a so mu ga ukradli med večerjo v milanski restavraciji. Ko se je na Nizozemskem pri 23 letih učil vožnje s kolesom, se je zaletel v voziček za golf. Dolgo časa je polnil strani rumenih medijev, zahajal v diskoteke in nekoč podrobno opisal svojo sanjsko žensko: »Imeti mora črne lase, tetovaže in silikonsko oprsje.«