Struktura gasilskih intervencij se je v zadnjih nekaj letih opazno spremenila, saj vse večji delež posredovanj odpade na tehnične intervencije, kot so prometne nesreče, odpiranje vozil in vrat, reševanja, razlitja in podobno. Število požarov se je v Sloveniji v letih 2006–2016 v grobem gibalo med 4000 in 6000 na leto. Več kot 2000 od vseh požarov na leto izbruhne v objektih. Število požarov v nestanovanjskih objektih je nekoliko upadlo, v stanovanjskih stavbah pa po podatkih Uprave za zaščito in reševanje v zadnjih desetih letih skoraj brez izjeme zaznamo 1200–1300 požarov na leto.
Kritična točka so skupni prostori
Čeprav število požarov v stanovanjskih stavbah ne narašča, je številka zaskrbljujoča. Ustaljeno število požarov ostaja kljub ukrepom za večanje požarne varnosti. Vzroki za požare v stanovanjskih objektih so različni, a so največkrat povezani s kurilno sezono in uporabo kurilnih naprav. Najpogostejši vzroki požara so neustrezno vzdrževana kurilna naprava ali dimnik, gorljivi materiali v kurilnici, vžig saj. Kurilnice večstanovanjskih stavb so ponavadi ustrezneje urejene, zato so vzroki požarov v stanovanjskih blokih največkrat povezani z vžigom elektronskih naprav in udari strele ter tudi z malomarnostjo med kuhanjem in kajenjem. V stanovanjskih blokih je pomembno, da se vsi stanovalci zavedajo svoje odgovornosti za protipožarno varnost. Gasilci se na intervencijah neredko srečajo z ignoriranjem te tematike, saj na intervencijski površini in ob hidrantih naletijo na parkirana vozila. Med posredovanjem jih lahko ovirajo ali celo ogrožajo neurejeni skupni prostori, še posebno kleti in podstrešja. V takšnih prostorih stanovalci pogosto shranjujejo večje količine gorljivih snovi, kot so časopisi, papir in pohištvo, pa tudi barve, laki in plinske jeklenke. Takšni prostori predstavljajo visoko tveganje za nastanek požara ter omogočajo hitro širjenje ognja.
Upravnik mora zagotoviti osnovno protipožarno varstvo
Večstanovanjske stavbe morajo imeti nameščeno ustrezno število gasilnikov, nameščene imajo lahko tudi gasilske cevi, označena morata biti smer umika ter načrt evakuacije. To so naloge, za katere je pristojen upravnik večstanovanjske stavbe, ki mora zagotoviti tudi izdelavo požarnega reda in požarnega načrta, zagotoviti mora intervencijske površine ter omogočiti pregledovanje in čiščenje dimovodnih in kurilnih naprav. Vsi ukrepi niso obvezni za vse stanovanjske stavbe; njihov obseg je odvisen velikosti in ocene požarne ogroženosti, ki ima šest stopenj. Požarni načrt in načrt evakuacije sta na primer predpisana za stavbe s srednjo požarno ogroženostjo ali če se v stavbi nahaja več kot sto oseb hkrati.
Vaje obvezne samo za požarno bolj ogrožene objekte
Objekti, ki spadajo v to kategorijo, so največkrat poslovne stavbe in trgovski centri. V teh objektih morajo lastniki oziroma uporabniki enkrat na leto izvesti praktično usposabljanje za izvajanje evakuacije. Na takšnem usposabljanju se uporabniki seznanijo s postopki, ki jih v primeru požara ali druge nesreče izvedejo samostojno še pred prihodom gasilcev. Takšne vaje v večini večstanovanjskih stavb pri nas niso potrebne, je pa vseeno priporočljivo razmisliti o poteku evakuacije in ukrepih, ki jih moramo sprejeti ob izbruhu požara. V primeru požara, ki ga ni mogoče pogasiti z gasilniki, najprej pokličemo številko 112 in o požaru obvestimo druge stanovalce. Če se umikamo iz stanovanja, skozi kukalo preverimo stanje na hodniku in previdno preverimo, če kljuka ni vroča. Če je zunaj varno, zapustimo stanovanje in zapremo vrata, a jih ne zaklenemo. Objekt zapustimo po stopnicah, dvigala ne uporabljamo. Če skozi kukalo opazimo gost črn dim, stanovanja ne zapustimo. Pokličemo 112, vhodna vrata pa pustimo zaprta, a odklenjena. Da preprečimo širjenje dima, vsa vrata zapremo in podložimo z vlažnimi brisačami ali posteljnino. Umaknemo se v prostor, ki je najbolj oddaljen od požara. Če ob zunanji steni ni dima in ognja, skozi okno opozorimo nase in počakamo na prihod intervencijskih ekip. Gasilci posebej opozarjajo tudi na to, da v objektu nismo sami. Ob izbruhu požara na to opozorimo z vpitjem in trkanjem na vrata sosedov, pri evakuaciji mislimo tudi na pomoč drugim. Če imamo v stavbi stanovalce, ki zaradi slabovidnosti, naglušnosti ali gibalne oviranosti potrebujejo pomoč, bodimo pozorni, da na nevarnost opozorimo tudi njih in jim omogočimo varen umik.
Razmišljajte o ukrepih
Možnosti za nastanek požara ne moremo nikoli v celoti preprečiti, je pa preventivno delovanje najpomembnejši način za zmanjšanje verjetnosti njegovega nastanka. Zavesten razmislek o ravnanju v primeru požara doma ne bo priklical nesreče; več znanja bo omogočilo ustrezno soočenje s težavno situacijo in zmanjšalo ogroženost življenj in premoženja. O preventivnem delovanju govorimo zgolj občasno, učimo pa se ga še redkeje – o preventivi slišimo v medijih, v okviru gasilskih vaj in oktobrskih akcij, zato ni nikoli prepozno, da o reševanju življenj razmislimo še sami.
