Združene države so danes začele umik svojih enot s približno tisoč vojaki na severu Sirije, kjer so igrale tudi vlogo varnostnega poroka tamkajšnjim Kurdom, ki jim zdaj grozi napovedana turška ofenziva. Kurdi so bili glavni ameriški zaveznik v boju proti Islamski državi, zato so se kritično odzvali na ameriški umik. Sirske demokratične sile, ki se bojujejo proti islamistom in sirski vojski, v njih pa imajo najpomembnejšo vlogo kurdske Ljudske zaščitne enote (YPG), so potezo Bele hiše označile za »nož v hrbet«.
Gre za precej naglo spremembo ameriške politike, ki je piko na i dobila po telefonskem pogovoru ameriškega predsednika s turškim kolegom Recepom Tayyipom Erdoganom. Je pa umik v skladu s siceršnjim zavzemanjem Donalda Trumpa za zmanjšanje vojaške prisotnosti v svetu. To je danes zapisal tudi v tvitu, v katerem je pojasnil odločitev. »ZDA naj bi šle prvotno v Sirijo za trideset dni, nato pa smo ostali in se vse bolj pogrezali v boje brez cilja pred očmi.« Neposredno je nagovoril zavezniške Kurde, rekoč, da »so se borili z nami, a smo jim za to plačali v velikanskih količinah denarja in opreme. S Turčijo se bojujejo že desetletja… Tri leta sem zadrževal ta boj, a zdaj je čas, da gremo ven iz teh nesmiselnih neskončnih vojn.«
Kurdi so odgovorili z napovedjo, da bodo zaradi grozeče ofenzive morali na fronto premakniti več vojakov, ki zdaj stražijo ujete pripadnike Islamske države. Po različnih podatkih naj bi bilo tam 4000 pripadnikov propadlega kalifata iz tujine, skupaj z družinskimi člani pa 20.000. Sporočilo Kurdov Trumpu in tudi Evropi je bilo precej jasno, namreč, da bodo ti pripadniki Islamske države morda prišli na prostost. Ameriški predsednik je nato dejal, naj se s tem, kaj bo z njimi, zdaj ukvarjajo Evropa, Rusija, države v regiji in Kurdi.
Sprememba ameriške politike je naletela na skoraj soglasne kritike v ameriškem kongresu, kjer so se o tem praktično zedinili vodilni demokrati in republikanci, in to sredi politične bitke v zvezi s postopkom za odstavitev predsednika. V obeh strankah trdijo, da bi ameriški umik koristil predvsem Rusiji in sirskemu režimu.
Dolgo načrtovana ofenziva
Turčija naj bi ofenzivo sprožila kmalu in se nanjo opazno pripravlja, njen glavni cilj na severu Sirije pa je že dlje časa kurdski YPG. Uradna Ankara trdi, da želi ob meji s Sirijo vzpostaviti trideset kilometrov široko varnostno cono od Evfrata do meje z Irakom, ki bi služila tudi kot varnostni zid proti navezavi sirskih Kurdov s turško Kurdsko delavsko stranko (PKK), ki je za Ankaro teroristična organizacija. Po načrtu naj bi tja preselili dva milijona sirskih beguncev od skupno 3,6 milijona, kolikor jih je zdaj v Turčiji.
Ameriško obrambno ministrstvo je sicer sporočilo, da vojaški umik ne pomeni strinjanja s turško ofenzivo. Je pa jasno, da ji odpira vrata. Še januarja je Trump v tvitu zapisal, da »bomo ekonomsko uničili Turčijo, če udari po Kurdih«, danes pa je po prvih kritikah napovedi umika ponovil grožnjo, če bo Turčija »storila kaj, kar bom v svoji veliki in neprekosljivi modrosti ocenil za nedopustno… Turčija mora skupaj z Evropo paziti na zajete pripadnike Islamske države in njihove družinske člane.«
Opozorila pred ameriškim umikom prihajajo tudi iz Evrope. Francija meni, da bi to Islamski državi omogočilo, da se ponovno postavi na noge. EU pa opozarja, da bi umik ogrozil trenutna politična prizadevanja v Siriji, ofenziva pa prizadela zlasti civiliste. ba
