Svoje znanje in orodje je upokojeni gospod podedoval po očetu Venčeslavu, ki mu je že kot otroku pokazal, kako trd je mizarski kruh, in zato ni nadaljeval njegove mizarske obrti. Je pa po upokojitvi mizarska delavnica postala njegov svet in je začel, ob vseh drugih izdelkih, še graditi gradove po Sloveniji. Prvi je zrasel pri vrtcu v Postojni leta 2016, drugi pa stoji v Borovnici.
Hišica na drevesu
Iskreno povedano, številni domači mizarji se ne moremo kosati z Dolesom, vendar to ne zmanjša našega veselja, pa tudi ne veselja naših vnukov, lahko mirno zapišemo. Jože Fink iz Lutrškega sela pri Otočcu še zdaleč ni iz mizarske stroke, fotografije hiše na drevesu pa nam je poslala njegova žena Marjanca. »Dedi Jože je drevesno hiško naredil za vnučko Lucijo lani za njen osmi rojstni dan. S sestrico Leno pa imata vedno nove zahteve, tako da je moral narediti še vrata, da jima fantje ne morejo nagajati, kadar pridejo na obisk. Dedi Jože ni iz 'foha', je pravnik po poklicu, vendar je mojster za marsikaj, predvsem pa ima veliko veselje za ustvarjanje, še posebej sedaj, ko je v pokoju. Kot očka ni imel časa za take spretnosti, se pa zato zdaj z vsem srcem predaja najinima malima punčkama,« nam je napisala Marjanca Fink.
Preprosto
Kako je lahko lepo in uporabno igralo tudi povsem preprosta hiška, priča hiša Trkmanovih, ki jo je mož, kot nam je zaupala Milena Trkman, izdelal iz lesenih palet. Da pa je bila igra še bolj zanimiva, sta vnukinjama pripeljala hiško, ko ju ni bilo doma, zato je bilo presenečenje še večje.
Varnost
Mojstri domači mizarji ustvarjamo, naj pa ob tem opozorimo na varnost pri delu in tudi uporabi. Doles je na primer že ob gradnji svojega prvega gradu, ki je bil namenjen tudi obiskovalcem oziroma otrokom vrtca, s pomočjo strokovnjakov z biotehniške fakultete izdelal certifikat o varnosti in primernosti igrala za otroke, ki je zadeval tako arhitektonske sklope kot varnost glede primerne barve. Dedki pa tako ali tako zidamo za svoje vnuke, bi lahko rekli. Certifikata ne potrebujemo, je pa zato pri gradnji nujno upoštevati vse zakonitosti gradnje in tudi redno pregledovati hiške. Tako zaradi os in sršenov, ki smo jih že omenjali, kot tudi zaradi trajnosti. Pred leti je v Novem mestu oče s sinovi zgradil hišo na drevesu, ob nekem sneženju pa je vse skupaj padlo na tla. Na vso srečo na nikogar, pa tudi v hiši ni bilo »stanovalcev«. Zato velja biti pozoren tudi na to …
Miro Pucelj
