Kot smo že napovedali, bomo tokrat predstavili Blažev grad, ki ga je izdelal njegov dedek Bojan Motoh iz Kisovca. Ob tem pa, malo za slabo voljo, čeprav krepko v narekovajih, še hiška, ki jo je za vnukinjo Ajdo naredil Bojan Rutar iz Ilirske Bistrice. Zelo lepa hiška, ki pa izjemno odstopa po notranjosti in se bomo tako dedki že zaradi njega morali lotiti tudi izdelave pohištva za hiške.
Mojster za gradove
Bojan Motoh iz Kisovca morda ni mizar in se je vse življenje ukvarjal s številkami in ne z lesom, vseeno pa je živ dokaz, kaj je mogoče zgraditi z malo natančnosti in veliko volje. Grad! Blažev grad. Najprej je želel narediti klasično hiško, pa je vse skupaj zastavil preveliko in sta se z vnukom odločila, da dedi zgradi grad. Gradnjo je začel maja 2016 in končal v dobrih petih mesecih.
Ogrodje je sestavljeno iz nosilcev debeline 10 x 10 centimetrov. Zunanja stran je oblečena z bruni, notranja stran prostora pa z ravnim opažem. Zgornji, bivalni del je izoliran z 10-centimetrsko stekleno volno, tako v njej ni pretirano vroče. Streha je prekrita s tegolo, pod njo pa je najprej položena gradbena lepenka, tako da doslej še ni bilo nobenih težav z dežjem; lahko rečemo, da je dedi strokovnjak tudi za ravne strehe.
Grad je širok 220, dolg 440, visok pa kar 370 centimetrov, grajska dvorana je dimenzij 200 x 200 centimetrov, enake velikosti je tudi terasa. V tem prostoru ima vnuk Blaž sedežno garnituro iz ratana (dvosed), dva tabureta in mizo.
Pravo stanovanje
Odpravimo se še v Koseze pri Ilirski Bistrici. Bojan Rutar je zgradil leseno hiško za vnukinjo Ajdo, ki ima očitno veliko zaslug predvsem pri notranji ureditvi. Pod je dvignjen in stoji na šestih stebrih, je 3 metre dolg in 1,60 metra širok, dimenzije hiške pa so 2 x 1,6 metra. Narejena je iz brun in 27-milimetrskega ladijskega poda. Pokrita je s skodlami, ki jih je naredil iz odpadnih desk palet, prav tako pa je iz njih narejena ograja. Odprtina na vratih in okno sta zastekljena s pleksisteklom. Notranjost je impresivna. Vse od polic do štedilnika in korita za pomivanje posode, ki ga je opremil s staro pipo. Ampak zanimive so pripombe otrok. »Moje punce so me okarale, da je hiška in notranjost pobarvana preveč pusto. Da je preveč po mojem in premalo po njihovem okusu. Tako da me sedaj čaka dodatno barvanje,« je zapisal Bojan Rutar.
Vabilo k sodelovanju
Mi pa vas še naprej vabimo k sodelovanju. Pošljite nam fotografije svojih hišic ali drugih lesenih izdelkov (gugalnice, konstrukcije za tobogane), lahko z zadovoljnimi uporabniki ali brez njih, mi pa jih bomo objavili. Če boste poleg napisali še svoje izkušnje in kakšen nasvet, še toliko bolje. Fotografije in opise ali izkušnje nam pošljite na spletni naslov tomaz.bukovec@dnevnik.si, mi pa jih bomo objavili v naši prilogi. Da bodo vaši otroci ali vnuki še bolj ponosni na svojega očka ali dedka, ki je pravi mojster.
