Po podatkih čilskega ministrstva za kmetijstvo je doslej zaradi pomanjkanja vode in krme poginilo 106.000 glav živine, večinoma koz, krav in ovc. Predsednik Pinera je ta teden imenoval krizno skupino vladnih agencij, da bi se spopadle s pomanjkanjem vode.
"Veliko let je že bilo, ko smo imeli pomanjkanje vode, a v zadnjem letu sploh ni deževalo," je za AFP povedala 73-letna Dominga Mondaca iz ene od vasi blizu Valparaisa. Vlada s cisternami dostavlja vodo skoraj 600.000 ljudem v prizadetih delih države.
V mestu Petorca v osrednjem Čilu so se nekatere reke izsušile, a tam še vedno gojijo avokade in citruse. Lokalni prebivalci menijo, da je težava slabo upravljanje z vodnimi viri. Kot meni član gibanja za obrambo dostopa do vode in zaščito okolja (Modatima) Diego Soto, pa je tam preveč monokulturnih nasadov, ki porabijo vso vodo. Izpostavil je, da avokado potrebuje okoli 600 litrov vode na teden, človek pa 350.
Kmetovalci na drugi strani zatrjujejo, da je težava v pomanjkanju infrastrukture, ki bi omogočala zadrževanja vode nad in pod zemljo. Avokado je sicer za Čile pomembno izvozno blago, a je suša izvoz tega sadeža zmanjšala za 25 odstotkov. Leta 2018 naj bi izvozili za 323 milijonov dolarjev avokada.
Letošnjo zimo je v Čilu zapadlo tudi izjemno malo snega. Znanstveniki predvidevajo, da se bo v Andih, ki so glavni vir vode te države, vsakih 10 let količina snega znižala za pet do deset odstotkov. Kot je pojasnil okoljski strokovnjak z Univerze v Santiagu Paul Cordero, je osrednji Čile odvisen od taljenja snega in ledenikov, zato manj snega pomeni manj vode.
Zaradi manjše količine snega so tudi tamkajšnja smučišča letos pogosteje uporabljala naprave za umetno zasneževanje kot pretekla leta.
Po besedah predsednika Pinere je Čile doslej "živel kot država z obiljem vode, a globalno segrevanje in podnebne spremembe so to verjetno za vselej spremenile".
