V Haitiju sicer že več kot leto dni potekajo protesti, ki so večkrat tudi nasilni. Državo, ki velja za najrevnejšo na zahodni polobli in ki je v veliki meri odvisna od pomoči iz tujine, pestita visoka stopnja korupcije in kriminala, ob protestnem valu pa tone le še globljo v politično krizo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Zaradi niza korupcijskih škandalov je februarja padla haitijska vlada, lokalnih in parlamentarnih volitev, ki bi morale potekati konec oktobra, pa ne bo, ker volilna zakonodaja ni bila sprejeta.
Predsednik Moise je prejšnji mesec pozval k spravi in oblikovanju vlade narodne enotnosti, a so protestniki njegov poziv zavrnili. Zahtevajo njegov odstop. Obtožujejo ga, da si je prilastil denar iz naftnega programa Petrocaribe, s katerim je Haiti poceni uvažal venezuelsko nafto.
V več mestih so nasilne tolpe v preteklih dneh oplenile trgovine in prevzele nadzor na ulicah. Prestolnici ob tem grozi huda humanitarna kriza, saj tam zaloge hrane usihajo, ker so vse glavne ceste v mesto blokirane že tri tedne, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
ZN so zaradi nastalih razmer pozvali k miru. Na zahtevo Dominikanske republike, ki si s Haitijem deli otok Hispaniola, pa je njih razpravljal tudi VS ZN.
Razmere so še posebej pereče, ker se 15. oktobra končuje njihova policijska misija s 1000 modrimi čeladami (Minujusth). Nasledila jo bo veliko manjša enota mirovnih sil ZN, četudi ti priznavajo, da se karibska država sooča z velikimi težavami.
Misija Minujusth je na Haiti prispela leta 2017 in tedaj nasledila precej večjo mirovno misijo Minustah, ki so jo ZN v državo napotili po uničujočem potresu leta 2010.
Tiskovni predstavnik ZN Stephane Dujarric je v četrtek vse vpletene v spopade pozval, naj se vzdržijo nasilja, spoštujejo človekove pravice in omogočijo normalno delovanje bolnišnic in urgentnih služb, pa tudi humanitarnih delavcev, ki nudijo pomoč najbolj prizadetim prebivalcem.
Urad ZN za humanitarno pomoč (Ocha) je posvaril, da predvsem zaradi blokad cest bolnišnice, sirotišnice in druge nujne službam zaradi pomanjkanja goriva, pitne vode in higienskih potrebščin delujejo le še zelo omejeno. Že več kot dva tedna so zaprte številne šole, tako da je trenutno okoli dva milijona otrok brez šolanja.
