Najmlajši brat Ingebrigtsen, 19-letni Jakob, se je na torkovem teku na 5000 metrov na svetovnem atletskem prvenstvu v Dohi na cilju zgrudil, potem ko mu je ušla pričakovana kolajna. Kljub temu so trije bratje Ingebrigtsen prava atletska senzacija, saj je skoraj vse pri njihovem uspehu nekoliko nenavadno.
Bratje Ingebrigtsen so sinovi šefa logistike in lastnice dveh frizerskih salonov. V družini ni dolge tradicije ukvarjanja s športom, zgolj dejstvo, da morata oče Gjert in mama Tone vzgajati sedem otrok. Kristoffer, Henrik, Filip, Martin in Jakob tako že od majhnih nog tekmujejo v vsem – v tem, kdo bo prvi prišel iz avta, kdo bo najhitrejši na kolesu, kdo na smučeh, kdo bo prvi v bazenu in zdaj še kdo bo najhitrejši na tekaški progi velikega prvenstva v atletiki. Tudi njihova mlajša sestra Ingrid pri 13 letih že trenira atletiko, medtem ko je William star šele pet let, a očitno na poti, da se tudi on pridruži svojim bratom in sestri.
Trener, ki ga šport ne zanima
Njihov oče Gjert, ki ga šport ni nikoli pretirano zanimal, je svoje otroke velikokrat peljal v hribe in na sprehod, pozimi so tekli na smučeh, a nikoli niso načrtovali, da se bo družinsko preživljanje časa spremenilo v profesionalni šport. Ko so se starejši sinovi začeli ukvarjati z atletiko, je tudi Gjert prilagodil svojo kariero. Zdaj je njihov agent, menedžer in trener, zadolžen je za urnike treningov, pogodbe s sponzorji in tudi za vzdrževanje kondicije.
Čeprav se v Dohi trenutno zdi, da se morda ni vse izšlo po načrtih, je Gjert redoljuben, zahteven in strog trener. Fantje že od malih nog trenirajo pred šolo in po njej, njihovi treningi so načrtovani tudi do 12 mesecev vnaprej, da bi pridobili sponzorska sredstva, pa so norveški televiziji dovolili, da o njih posname resničnostni šov.
Življenje v resničnostnem šovu
Oddaja z naslovom Ekipa Ingebrigtsen spremlja življenje mladih atletov, vključno z vsemi neprijetnimi družinskimi prizori, ko Filip na primer svojega očeta obtoži, da vodi diktaturo, ko mu ta ne dovoli na izlet z dekletom, saj je v istem terminu na sporedu trening. Ali pa ko najstarejši Kristoffer, ki se namesto z atletiko ukvarja z ekonomijo, svojim staršem reče, da je rojstvo sedmega otroka 25 let za njegovim rojstvom idiotsko. Ampak Gjert primerjavo z diktatorjem jemlje kot kompliment, Filipovo selitev v Oslo z ženo pa smrtno resno označi za začetek konca, saj ne pozna nikogar iz Osla, ki bi bil kadar koli dober v čemer koli.
A Gjert Ingebrigtsen se po besedah otrok ves čas trudi biti dober oče, čeprav bi marsikdo podvomil o njegovih metodah. Napisal je knjigo Kako vzgojiti svetovnega prvaka. Medtem ko so njegovi otroci v intervjujih večkrat omenili, da bi bilo morda bolje imeti očeta zunaj sveta atletike, do zdaj rezultati kažejo na to, da so na vprašanje, ali bi raje imeli družino ali hitro tekli, večkrat odgovorili slednje.
Filip, Henrik in Jakob tako okoli 200 dni na leto preživijo zunaj rojstnega kraja Sandness, nazadnje so se pripravljali v švicarskem Saint Moritzu. Kljub temu Gjert še vedno dela v norveškem logističnem podjetju, ko utegne, pa vodi računovodske knjige za ženina frizerska salona.
Prvič skupaj na svetovnem prvenstvu
Svetovno prvenstvo v Dohi je prvo svetovno prvenstvo, na katerem tekmujejo vsi trije bratje skupaj, prvič tudi najmlajši Jakob, ki velja za najbolj talentiranega v družini. Jakoba po nesrečnem 5. mestu na 5000 metrov čaka še tek na 1500 metrov, kjer bo tekmoval tudi Filip, Henrik pa je tekmovanje končal na 13. mestu na 5000 metrov.
Ne glede na rezultate v Dohi ima družina že zdaj zavidljivo zbirko medalj. Henrik je na evropskih prvenstvih na stopničkah stal štirikrat, Filip dvakrat, največja pričakovanja pa družina trenutno goji do Jakoba, ki naj bi treniral kot profesionalni atlet vsaj od osmega leta starosti. Pri 16 letih je postal najmlajši atlet, ki je miljo pretekel v manj kot štirih minutah. Na lanskem evropskem prvenstvu v Berlinu je prvi pritekel na cilj po 1500 in 5000 metrih ter tako pri 17 postal najmlajši evropski prvak vseh časov.
Vse to po zaslugi očeta, ki nima športnih izkušenj, niti ga šport, kot trdi sam, pretirano ne zanima. Želi si le, da bi njegovim otrokom uspelo, za kar je do zdaj največjo ceno plačal najstarejši Henrik, ki pravi, da so vse njegove poškodbe posledica napak, ki jih je oče pri treningu naredil pred desetimi leti. Danes so stvari bolje načrtovane, oče spremlja podatke s treningov, krvne izvide in prepoveduje stiskanje rok s tujci, da otroci ne bi pred tekmovanji dobili nepotrebnih bolezni. Naslednja preizkušnja jih čaka že danes zvečer.
