Hongkonška policija danes ni prvič uporabila strelnega orožja, a ga ni uperila proti demonstrantom, ampak je opozorilno streljala v zrak. Danes je po njenih trditvah to storil policist v nujni samoobrambi, ko je iz neposredne bližine s pištolo ustrelil protestnika v ramo. Amaterski posnetek je delno potrdil policijske navedbe, saj je bilo iz njega razvidno, da je večja skupina protestnikov v plinskih maskah napadla policiste s koli in kamenjem. Eden od policistov jo je pri tem skupil po roki in nato z razdalje dobrega metra streljal na 18-letnega napadalca, ki so mu uniformiranci zatem dali prvo pomoč, iz bolnišnice pa so pozneje sporočili, da je v kritičnem stanju.
Poulična bitka med policijo in protestniki, ki so se kljub prepovedi zborovanja pod nazivom »Dan žalovanja« na dan kitajske državnosti zbrali v trgovskem središču Causeway Bay in krenili proti dobre štiri kilometre oddaljenemu vladnemu predelu, je potekala v živo prek CNN in drugih zahodnih televizijskih mrež, sliko pa so zamegljevali oblaki solzivca. Protestniki naj bi poleg dosedanjih kamenja in molotovk tokrat policiste obmetavali tudi s kislino, odgovor policije pa je bil po navedbah poročevalcev s kraja samega še ostrejši kot v zadnjih tednih, ko so se zahteve demonstrantov od začetnega zavračanja zakona o izročanju osumljencev težjih kaznivih dejanj matični Kitajski razširile tudi do sprememb samega statusa mesta, ki je izpod britanske krone po sistemu ene države, dveh sistemov prešlo v kitajske roke pred dobrima dvema desetletjema.
Xijeva predstava za svet
Dogajanje v Hongkongu, cenzurirano tudi na kitajski večjezični globalni TV-mreži CGTN, se ni dotaknilo matične Kitajske z osrednjim proslavljanjem 70. obletnice ustanovitve ljudske republike z največjo parado doslej v Pekingu. Vojaška parada je ob 15.000 predstavnikih kitajske milijonske vojaške »žive sile« predstavila nova kitajska brezpilotna letala ter izpopolnjene medcelinske in nadzvočne rakete skupaj s hrbtenico tako imenovanega jedrskega odvračanja, balističnimi raketami DF-41 z več jedrskimi glavami in težko sledljivimi nadzvočnimi manevrirnimi raketami DF-17. Po navedbah kitajskih državnih medijev je javnost prvič videla kar 40 odstotkov na paradi predstavljene oborožitve. Vojaški del parade, ki se je nadaljevala z barvitim mimohodom večstotisočglave množice civilnih udeležencev s predstavljanjem kitajskih gospodarskih dosežkov, pokrajin in etničnih skupin, je bil posebej pomemben za predsednika države Xi Jinpinga. V domovini uživa visoko priljubljenost, potrebuje pa razcvet domoljubja ob vse večjih zunanjih izzivih z razraščanjem negativne slike partijskega vodstva zlasti v zahodnih državah, ki ji svoj ton dodaja prav dogajanje v Hongkongu.
Xija sta na Trg nebeškega miru pospremila njegova predhodnika Hu Jintao in Jiang Zemin, v govoru iznad vrat nebeškega miru Prepovedanega mesta, kjer je Mao Cetung 1. oktobra leta 1949 razglasil ustanovitev Ljudske republike Kitajske, pa je med drugim dejal, da »nobena sila nikoli ne bo zamajala položaja Kitajske ali kitajskih ljudi in nacije ustavila v pohodu naprej«. Omenil je Hongkong in Macao in zanju dejal, da mora matična Kitajska ohraniti njun stalni napredek in stabilnost, zavzel pa se je še za miren razvoj odnosov s Tajvanom in »nadaljevanje prizadevanj za dokončno združitev domovine«.
V živo so dogajanje na Trgu nebeškega miru spremljali posebej izbrani državljani, številni prebivalci glavnega mesta pa so se že zgodaj zjutraj zbrali ob izhodnih cestah, da so bili priče vsaj delčku spektakla, ki se je zvečer končal z ognjemetom in splošnim proslavljanjem.
