Dvig povprečnih temperatur ima izrazit vpliv na mestna središča, ki zaradi visoke gostote pozidave akumulirajo veliko količino toplote in postajajo toplotni otoki. Strehe se čez dan močno segrejejo, segreta beton in opeka pa se skozi noč le počasi ohlajata. Zelenje na ulicah, fasadah in strehah omogoča senčenje, kar je dejavnik, ki ključno prispeva k zmanjšanju potrebe po ohlajanju nekega objekta. Zelene strehe in podobne tehnike ozelenjevanja so tako vse pomembnejši element urbanega prostora, ki bi lahko v prihodnosti postal ključna tehnika za urejanje mestne klime.
V tujini subvencije, pri nas zamujamo
Najbolj spodbudno okolje za ureditev zelenih streh je v Franciji, Nemčiji, na Nizozemskem in v Avstriji. Te države se na občinski ali državni ravni formalno ukvarjajo z umeščanjem zelenih streh z dolgoročnimi strategijami, ki vključujejo tudi finančno subvencioniranje projektov. Zelene strehe se spodbuja s predpisi, ki omejujejo dovoljeno odtekanje padavinskih voda s streh, določa se površine, ki morajo po gradnji ostati prepustne za vodo, predpisan je minimalni delež osenčenih površin in podobno. Zelene strehe so pogoste predvsem pri gradnji javnih objektov, pri novogradnjah v obrtnih in industrijskih conah, zaradi spodbud pa najdemo v tujini ozelenjenih tudi vse več streh in fasad na zasebnih objektih. Občin s podobnimi regulativami je pri nas za vzorec, določila pa se večinoma nanašajo zgolj na javne objekte z ravnimi strehami večjih površin. Državnih ali občinskih subvencij pri nas ni, se je pa v začetku tega meseca zaključil poziv društva Prostorož. Društvo se ukvarja z urejanjem javnega urbanega prostora in s s tem povezanimi arhitekturnimi rešitvami, v projektu z naslovom 20 pa spodbujajo slovenske občine k prijavi objektov, ki bi bili primerni za ozelenitev strehe v organizaciji društva.
Vsako drevo šteje
Razpis je trenutno v fazi izbora, ko bo društvo med petnajstimi prispelimi prijavami izbralo pet občin, s katerimi bodo podrobneje pregledali potencialne ravne strehe za ozelenitev. Na koncu bodo v izbrani občini najprej izdelali analizo primernih ravnih streh v smislu statike, arhitekture, opravili bodo pogovore z lastniki in uporabniki. Do konca leta bo izbor stavbe zaključen, pripravljeni bodo načrti, izbrani izvajalec pa bo streho ozelenil spomladi prihodnje leto. Streha, ki bo ozelenela v organizaciji društva Prostorož, bo eno leto služila kot prostor za izvajanje različnih aktivnosti in merjenje posledic ozelenitve. Z zeleno streho ciljajo na doseganje široke palete učinkov, tako v smislu vpliva na poletno pregrevanje objekta kot na sociološke učinke novonastalega javnega prostora.
Na novih in obstoječih objektih
Ozelenitev obstoječih objektov ni zahtevna, če so vzpostavljeni določeni pogoji, predvsem z vidika nosilnosti in odvajanja vode. Če je zelena streha predvidena že v fazi načrtovanja celotnega objekta, to omogoča več svobode glede tipa zasaditve in končnega videza. Tudi pri ekstenzivni zasaditvi s tanjšimi sloji substrata in enostavnejšim rastjem je zelena streha lahko precej težka in ustrezna konstrukcija je glavni pogoj za uspešen projekt. Intenzivne zelene strehe, ki imajo med dvajset in petdeset centimetri zemlje ter drenažni sloj, lahko tehtajo tudi do 800 kilogramov na kvadratni meter. Intenzivne zasaditve so zato skoraj vedno načrtovane vnaprej in umeščene na nosilno konstrukcijo iz armiranega betona, ekstenzivne zasaditve pa so možne že pri nekaj centimetrih substrata in so lažje, na njih pa rastejo trave, mahovi, dišavnice in druge nezahtevne rastline.
Manjša potreba po klimatski napravi, več prostora za druženje
Sodobna mesta postajajo vse bolj ozelenjena, saj imajo zelene rastline kompleksen pozitiven vpliv na različne funkcije mesta. Čistijo zrak, razbremenjujejo infrastrukturo za odvajanje voda, z njimi ustvarjamo rekreacijske in družabne površine, predvsem pa hladijo mestna središča. Zelene strehe zmanjšujejo pregrevanje podstrešnih prostorov, saj že v primeru plitvejše ekstenzivne zasaditve v njih ustvarimo s pritličnimi prostori primerljivo mikroklimo. Dejstva govorijo, da zelenje v mestih ni zgolj prijetno na pogled, a nenazadnje niti te funkcije rastlinja ne smemo zapostavljati.
