Morda se sliši smešno, da lahko zelene strehe preprečijo poplave, vendar je včasih res tako. V velikih zahodnoevropskih mestih obstajajo uredbe, ki predpisujejo količino zelenih streh, ki jih mora mesto imeti. Tako se pogosto zgodi, da investitor dobi gradbeno dovoljenje le pod pogojem, če zgradi zeleno streho. Glavni vzrok za takšne ukrepe je upravljanje z vodo. Zelena streha namreč glede na sestavo, po kateri je zasnovana, zadrži od 50 do 90 odstotkov padavin, tako imenovanih meteornih voda. Večinski del te vode izhlapi, preostali del odteče s časovnim zamikom.
Zelenim streham pomaga tudi Eko sklad
Tako lahko investitor prihrani pri številu odtokov, debelini odtočnih cevi, manj je treba zgraditi ponikovalnic. Zmanjšana je nevarnost poplav in razbremenjeno kanalizacijsko omrežje. Pomena vodnega menedžmenta se očitno vse bolj zavedajo tudi pri nas, saj je pred časom državni Eko sklad prav zaradi zadrževanja meteornih voda razpisal zelo ugodna posojila za investitorje, ki vgradijo zeleno streho.
Ob večjih nalivih in seveda pri poplavah pride do zasičenosti kanalizacijskega omrežja, kar pomeni odpoved odvodnjavanja strehe. Odpovejo tudi podtlačni sistemi odvodnjavanja, saj delujejo na principu srka vode s strehe – kajpak le, če ima voda s strehe kam odteči. Vsaka streha naj bi imela zasilni preliv, ki naj bi bil praviloma 5−15 centimetrov nad nivojem odtekanja vode.
Pri načrtovanju zasilnih prelivov je treba paziti na to, da ob normalnih razmerah prek njih voda ne teče. Ob odpovedi odvodnjavanja strehe naj bo varnostni preliv nižje kot preostali elementi strehe (pragovi vrat, oddušniki, vertikalni zaključki hidroizolacije…). Pri zasilnem prelivu naj bi imela voda prosto pot prek vertikalnega zaključka strehe.
Boljša klima in manjši hrup
Zelene strehe imajo poleg svoje protipoplavne narave tudi vrsto drugih prednosti. Zaradi tako imenovanega učinka mikroklime vlažijo zrak, vežejo nase prah in strupene delce ter skrbijo za hlajenje ob vročini – klimatske naprave v prostorih pod zeleno streho delujejo z manjšo močjo. Zelene strehe zmanjšujejo hrup do 8 dB, znatno izboljšujejo toplotno izolacijo objekta. Življenjska doba zelenih streh je daljša, kot če zelenih slojev ni: onemogočeni so UV-vplivi in zmanjšani ali onemogočeni termični vplivi, ki sicer vsi močno škodijo toplotni in hidroizolaciji.
Zelene strehe nadomestijo zelene površine, ki so bile izgubljene z gradnjo objektov, in omogočajo najrazličnejše možnosti uporabe (zelenjavni vrt, strešni gostinski lokal, prostor za igro in šport…) ob visoki stopnji zasebnosti, ki jo omogoča višina. Zelene strehe so skoraj v celoti izdelane s pomočjo reciklaže gradbenih in drugih materialov (zemlja na strehi zaradi specifične tehnologije praviloma ni uporabljena), kar dodatno razbremenjuje okolje.
mag. Tadej Ian, Aurig, d.o.o.
