Predsednik uprave Neka Stane Rožman je na današnji novinarski konferenci povedal, do bodo stroški remonta predvidoma ostali na ravni prejšnjih remontov, ki so v povprečju stali približno 100 milijonov evrov, krška nuklearka pa bo omenjeni strošek pokrila z lastnimi sredstvi.
Tehnični direktor Neka Mario Gluhak je navedel, da bodo ob standardnih remontnih posegih z nadzornimi testi preverili in zagotovili, da so sistemi, strukture in komponente Neka sposobni opraviti svojo nalogo, za remont pa so pripravili več kot 4000 delovnih nalogov.
Vsa dela bodo nadzirali delavci Neka, tem pa se bodo med remontom pridružili zunanji izvajalci iz Slovenije, Hrvaške in mednarodnega okolja. Pri remontu bo sodelovalo več kot 1400 delavcev zunanjih izvajalcev, kakovost opravljenih del bo nadzorovala Uprava RS za jedrsko varnost. Spremljale ga bodo tudi pooblaščene organizacije in po remontu podale strokovno mnenje.
Med večjimi remontnimi oz. vzdrževalnimi posegi je Gluhak opozoril na zamenjavo 56 gorivnih elementov s svežimi, ultrazvočni in vizualni pregled gorivnih elementov sredice novega 31. gorivnega cikla, mehansko obdelavo prirobnice reaktorske posode, obsežen remont črpalke za odvod zaostale toplote, remont turbinskih ventilov, revizijo elektromotorja reaktorske črpalke, zamenjavo ene proge varnostne baterije, pregled opreme z metodo neporušnih preiskav, kemično in mehansko čiščenje uparjalnikov in barvanje notranjosti rezervoarja kondenzata.
Nazaj na omrežje po 30 dneh
Nek, ki naj bi jo v omrežje vnovič vključili po predvidoma 30 dneh, je po Rožmanovi oceni od zadnjega remonta oz. zadnjih 18 mesecev delovala stabilno in ob izpolnjevanju visokih standardov jedrske industrije ter v omrežje do torka oddala 8,38 milijarde kilovatnih ur električne energije, kar je dober odstotek več od načrtovanega.
Zadnji oz. 30. gorivni cikel je hkrati ocenil kot »izjemno uspešen iz vseh zornih kotov«. Nek je sicer z letošnjim varnostnim pregledom ohranila najvišjo možno oceno in je uvrščena v prvi varnostni razred, je še dejal Rožman.
Sicer pa v Neku po besedah vodje proizvodnje Gorazda Pfeiferja nadaljujejo tristopenjski program desetletne varnostne nadgradnje, ki jih bo v navedenem obdobju stala približno 260 milijonov evrov.
Drugo fazo bodo skoraj v celoti končali letos, tretjo in zadnjo, ki so jo začeli projektirati leta 2017, pa predvidoma konec leta 2021, ko bo Nek po varnostnih merilih primerljiva z novimi elektrarnami.
Pfeifer je med drugim še opozoril na problem odlaganja nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov. V Neku so namreč izvedli še zadnji interni ukrep, ki je v njihovi pristojnosti, tamkajšnji prostor za njihovo odlaganje pa naj bi zadostoval do leta 2023. »Zdaj je torej skrajni čas, da se pristojni organi obeh držav lastnic začnejo ukvarjati z gradnjo končnega odlagališča,« je še poudaril.
