»Zaključujemo še eno zmagovito sezono v 'ligi narodov',« se je slikovito izrazil predsednik uprave Nuklearne elektrarne Krško (NEK) Stane Rožman po koncu 30. gorivnega cikla in tik pred novim enomesečnim remontom, ki se prične 1. oktobra. Pri tem je mislil na svetovno organizacijo nuklearnih operaterjev, ki združuje 450 jedrskih elektrarn po vsem svetu in je v oceni stabilnosti in varnosti obratovanja krško nuklearko ponovno uvrstila v najvišji razred.

»Elektrarna je v 30. gorivnem ciklu obratovala absolutno stabilno, neprekinjeno do danes vseh 424 dni, brez vplivov na okolje in kakršnih koli varnostnih incidentov. S tem je ponovno dokazala, da je najčistejši vir proizvodnje električne energije,« pravi Rožman. V celotnem 18-mesečnem gorivnem ciklu je krška nuklearka proizvedla skoraj 8,5 milijarde kilovatnih ur električne energije. Kot ob tem poudarja vodja proizvodnje Gorazd Pfeifer, je bilo tudi v zadnjem gorivnem ciklu sevanje na izjemno nizki ravni. »Gre za tisočinko odstotka sevanja, ki ga dobimo od naravnih virov. To je tako nizka vrednost, da je skoraj nemerljiva.«

Remont bo poleg zaposlenih v nuklearki izvajalo še 1400 delavcev iz Slovenije in tujine. Večji del remonta so standardna dela, med drugim zamenjava polovice jedrskega goriva, preventivna vzdrževalna dela na opremi in sistemih ter s tem zagotovitev nemotenega obratovanja elektrarne v naslednjem 18-mesečnem gorivnem ciklu. Okvirna vrednost remonta je na ravni prejšnjih let, to je okoli 100 milijonov evrov.

Zgraditev odlagališča NSRAO nujna do leta 2023

Nestandardni del remonta tudi letos obsega desetletno tehnološko nadgradnjo, ki se približuje koncu in bo po Rožmanovih besedah končana do leta 2021. »Takrat bo nuklearka glede varnosti primerljiva z novimi elektrarnami,« dodaja Pfeifer. Posodobitve pomenijo večjo varnost in zanesljivost obratovanja nuklearke. Tehnični direktor Mario Gluhak v okviru remonta napoveduje deset večjih tehnoloških in varnostnih posodobitev, med drugim vgradnjo sistemov za alternativno hlajenje, zamenjavo servisnega transformatorja ter dokončanje pomožne komandne sobe.

Ob tem v nuklearki pričakujejo, da se bo v kratkem začela tudi gradnja trajnega odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO). Več bo znano 30. septembra, ko je v Ljubljani napovedana seja meddržavne komisije.

Po Pfeiferjevih besedah se je od začetka obratovanja nuklearke leta 1981 pa do danes nabralo za okoli 2400 kubičnih metrov omenjenih odpadkov. »Tega torej ni prav ogromno, so pa varno shranjeni pri nas v elektrarni. A prostora zmanjkuje, zato resnično računamo na to, da bo gradnja odlagališča stekla čim prej,« dodaja. Gradnjo odlagališča pričakujejo do leta 2023, v naslednjih dveh letih pa še prenos odpadkov na novo odlagališče.

Se pa Rožman tudi tokrat ni mogel izogniti vprašanju o nujnosti drugega bloka nuklearke. Kot pravi, ne želi špekulirati, kaj bo prinesla razprava na državni ravni. »Začela se je in verjamem, da se bo nadaljevala na sistematičen in razumen način ter da bo pripeljala do ustreznih rezultatov.« Po njegovih besedah je jedrska opcija tako kot za Evropo kot svet, in tudi za Slovenijo, ključnega pomena za uresničitev okoljskih ciljev. »Naša pot, da uresničimo te cilje, je souporaba jedrske energije in obnovljivih virov,« še dodaja Rožman.