Po tistem, ko je mandatno-volilna komisija državnega zbora prejšnji teden s tesno večino izglasovala, da se imenovanje članov preiskovalne komisije, ki bi ugotavljala domnevne zlorabe v kazenskem pregonu Franca Kanglerja, zaradi ustavne spornosti preloži do odločitve ustavnega sodišča, je včeraj sledil veliki preobrat. Po intervenciji predsednika državnega zbora Dejana Židana je mandatno-volilna komisija včeraj imela nujno sejo, na kateri je sprejela predlog imenovanja članov, njihovih namestnikov in predsednika parlamentarne komisije. Ta bo, kot kaže, sestavljena le iz predstavnikov treh strank. SDS bo prispeval šest svojih poslancev, po dva poslanca pa bosta še iz NSi in SNS. Predlagani predsednik preiskovalne komisije je Žan Mahnič.
Nujna seja po Židanovem dopisu
Že na prejšnji seji mandatno-volilne komisije so poslanci SDS izrazili pomislek, da preložitev do odločitve ustavnega sodišča ni v skladu s poslovnikom o parlamentarni preiskavi, ki poslancem nalaga, da preiskovalno komisijo imenuje najkasneje na naslednji seji DZ. S tem stališčem se je strinjal tudi predsednik DZ Dejan Židan, ki je na to določilo iz poslovnika v ponedeljek z dopisom opozoril predsednika mandatno-volilne komisije Ivana Hršaka (DeSUS). Ta je nemudoma sklical nujno sejo, na kateri nekateri poslanci, ki so prejšnji teden glasovali za preložitev do odločitve ustavnih sodnikov, niso več glasovali proti (takojšnjemu) imenovanju komisije in so se glasovanja vzdržali. Tako je bil na koncu predlog sprejet z osmimi glasovi za in le tremi proti, zadnjo besedo pa bodo imeli poslanci državnega zbora na jutrišnji seji. Če se bo tudi tam zaradi vzdržanih pojavilo takšno razmerje, bo preiskovalna komisija tudi dokončno imenovana.
Zanimivo bo spremljati predvsem glasovanje poslancev Socialnih demokratov, ki se bodo lahko po eni strani orientirali po Židanovem opozorilu, po drugi pa po njihovi pravosodni ministrici Andreji Katič, ki tovrstnemu parlamentarnemu vpletanju v sodno vejo oblasti močno nasprotuje. »Mogoče pa še obstaja upanje, da do tega v državnem zboru sploh ne bo prišlo,« je Katičeva pred kratkim dejala v intervjuju za Objektiv.
Vrhovno sodišče se je pridružilo pobudi
Pomislekov o ustanovitvi parlamentarne preiskave, ki jo je na pobudo državnega svetnika Marjana Maučeca od državnega zbora zahteval državni svet, nimajo le nekatere parlamentarne stranke. Z vprašanjem, ali je takšna parlamentarna preiskava ustavno dopustna, se bo ukvarjalo tudi ustavno sodišče. Nanje se je najprej obrnilo vrhovno tožilstvo, včeraj pa so nam na vrhovnem sodišču pojasnili, da so se v ponedeljek tudi oni z dopisom ustavnemu sodišču pridružili ustavni pobudi. Po neuradnih informacijah naj bi se v teh dneh na ustavno sodišče s pobudo obrnil še sodni svet. Odločitev ustavnega sodišča v tej zadevi bo zanimiva in pomembna tudi za v prihodnje.
S parlamentarno preiskavo konkretnih sojenj se ukvarja tudi skupina držav za boj proti korupciji Greco, ki deluje v okviru Sveta Evrope. Junija so sprožili ad hoc oceno razmer v Sloveniji, urgentna ocena razmer pa je usmerjena v načelo delitve oblasti, in sicer med zakonodajno in sodno. Pri Grecu so nam zdaj pojasnili, da so iz Slovenije prejeli zahtevane dokumente, ki pa jih še analizirajo. Njihovo poročilo bo tako predvidoma pripravljeno do decembrskega plenarnega zasedanja Greca.
Okoliščine, v katerih je prišlo do zahteve za parlamentarno preiskavo, preverja tudi komisija za preprečevanje korupcije. Zanima jo Kanglerjeva vpletenost v sprejemanje zahteve državnega sveta z vidika konflikta interesov.
