Z devetimi glasovi za in sedmimi proti je mandatno-volilna komisija državnega zbora danes odločila, da glasovanje o sklepu o sestavi ter imenovanju predsednika in članov parlamentarne komisije o ugotavljanju domnevnih zlorab v kazenskem pregonu Franca Kanglerja preloži na eno od prihodnjih sej. Preložitev je predlagala Tina Heferle iz LMŠ, ki želi počakati na odločitev ustavnega sodišča. Vrhovno državno tožilstvo je namreč na ustavno sodišče podalo pobudo, v kateri problematizira tako ustanovitev parlamentarne komisije, ki bi med drugim rada ugotovila tudi politično odgovornost pravosodnih funkcionarjev, kot zakonodajo, ki to dopušča.
Tožilstvo namreč v zakonodajni preiskovalni komisiji v zadevi Kangler vidi vmešavanje zakonodajne veje oblasti v neodvisnost tožilstva. Kot še bolj problematično je bilo v preteklosti izpostavljeno vmešavanje zakonodajne v sodno vejo oblasti, zato ne čudi, da so ustavno pobudo napovedali tudi v sodnem svetu.
»Farsa državnega sveta«
Med političnimi strankami so se parlamentarni preiskavi že pred časom odrekli v Levici, poslanka Heferletova pa je preložitev imenovanja članov in predsednika preiskovalne komisije predlagala, ker po njenem mnenju obstaja utemeljen dvom o dopustnosti takšne preiskave, ki načenja temelje demokratične ureditve. Pritegnili so ji tudi v drugih koalicijskih strankah, najodločneje v SMC, v kateri so ustanovitev preiskovalne komisije označili za farso državnega sveta. Po besedah Igorja Zorčiča je namen tovrstnih komisij zasledovanje javnega interesa, v tem primeru pa naj bi šlo le za interes Franca Kanglerja, ki se želi maščevati in pri tem zlorablja institut preiskovalne komisije.
Preložitev so na koncu izglasovali, še pred tem pa so poslanci SDS poskušali doseči, da do glasovanja o preložitvi sploh ne bi prišlo. Jože Tanko je opozoril, da poslovnik ne pozna nobenega določila, po katerem bi bilo mogoče preložiti imenovanje predsednika in članov preiskovalne komisije. Poslovnik namreč določa, da državni zbor preiskovalno komisijo praviloma imenuje na isti seji, na kateri sprejme sklep oziroma izda akt o odreditvi parlamentarne preiskave, najpozneje pa na prvi naslednji seji. V SDS pričakujejo, da se bosta o tem izrekli tudi zakonodajno-pravna služba državnega zbora in komisija za poslovnik.
Hoče visoko odškodnino
Na morebitno parlamentarno ugotavljanje domnevnih zlorab zoper Franca Kanglerja bodo morali Kangler in njegovi politični sopotniki očitno počakati do odločitve ustavnega sodišča. Kangler sicer vzporedno – zaradi domnevno protipravnega ravnanja mariborskega sodišča – od države zahteva odškodnino; neuradno naj bi šlo za več kot 600.000 evrov. Na državnem odvetništvu po naših informacijah niso pristali na astronomsko odškodnino, do kakršne niso upravičeni niti tisti, ki so bili po krivem zaprti; na tožbo, o kateri bo nazadnje odločalo sodišče, so že odgovorili. S Kanglerjem, ki je danes za oktober napovedal protivladni protest, se sicer ukvarja tudi komisija za preprečevanje korupcije. Ta je pod drobnogled vzela njegovo vpletenost v pobudo za ustanovitev preiskovalne komisije, pod katero se je sicer podpisal njegov svetniški kolega Marjan Maučec, vendar pa je bil tudi Kangler sam vpet v nastajanje in sprejemanje pobude.
