Prve zapise o pripravkih iz zdravilnih rastlin najdemo že pri Babiloncih, ki so zelišča uporabljali skladno z načeli astrologije. Da »za vsakega rožica raste«, so bili prepričani tudi v stari Grčiji, kjer se je zeliščarstvo začelo cepiti na dve veji: eno, povezano z verskimi obredi, drugo pa z razvojem znanosti in filozofije. Zdravilstvo je tako širok pojem, da ga je težko definirati, saj danes obstaja neskončno vej te panoge: od zdravljenja s halucinogenimi zelišči do uporabe v homeopatiji. O nekaterih vidikih tradicionalnega zeliščarstva pri nas smo spregovorili z zeliščarico Mirjam Grilc.
Septembra se še delajo zaloge
V Sloveniji ima zeliščarstvo dolgo tradicijo, po podatkih ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa njihova uporaba narašča. Zelišča za prodajo je leta 2016 pridelovalo 262 kmetijskih gospodarstev na 98 hektarjih površin. Ena izmed teh je tudi Zeliščna kmetija Grilc, ki stoji na Šenturški gori, na pobočju Krvavca. Kmetijo vodi Mirjam Grilc, ki je na 700 metrih nadmorske višine uredila zeliščni vrt in zeliščno kmetijo. Grilčeva pravi, da je njihova kmetija majhna in se ukvarja le z zeliščarstvom, saj to delo vidi kot obširno in odgovorno, zato za zdaj prostora ne namenjajo drugim dejavnostim. Ko jo povprašamo po tradicionalnih slovenskih zdravilnih rastlinah, na prvo mesto ne uvrsti kamilice, kar je naša prva asociacija, ampak pravi, da so se pri nas tradicionalno nabirali bezeg, lipa, šipek, šentjanževka, kopriva, trpotec, glog, materina dušica, kostanj, lapuh, pljučnik, breza, arnika, dobra misel, brin… Septembra pa je čas, ko se zaloge še delajo in je po besedah sogovornice še precej izbire. Med drugim se lahko odpravimo po koprivo, trpotec, zlato rozgo, bezgove, glogove in šipkove jagode, korenine regrata in gabeza. Nasvete za nabiranje zelišč najdemo tudi v eni izmed knjig Grilčeve Zelišča z gore, ki je zasnovana za tiste, ki se potepajo po naravi, in one, ki zdravilne rastline gojijo na domačem vrtu.
Če smo kot zeliščarji še v začetni fazi, moramo biti pri nabiranju in sušenju, ki sta najpomembnejša dela priprave zdravilnih rastlin, še posebno natančni. »Nabiranje je potrebno ob pravem času glede na ciklus rasti, počakati je treba na vremensko ugodne razmere, kot je suho in sončno vreme. Nekatere rastline je treba nabirati zgodaj zjutraj, nekatere lahko pozno popoldne, tudi Luna ima svojo besedo.« Za sušenje, pravi, ima najboljše izkušnje s kondenzacijskim pri temperaturi približno 37 stopinj, seveda pa je tudi to odvisno od vrste in dela rastline.
Zelišča kot začimbe
Časi, ko se je jedi zavoljo dobrega okusa preveč solilo ali pa je imelo vse enak okus po dobro znani blagovni znamki, »ki se dodaja jedem z zelenjavo«, so že davno minili. Trend obujanja starih načinov priprave hrane in hkrati uživanje jedi iz vseh kotičkov globalne vasi obuja vse večjo uporabo zelišč. Sveža ali posušena dajemo v olje ali zeliščni kis, če jih zmešamo z maslom ali skuto, dobimo zeliščni namaz, iz njih ustvarjamo alkoholne pijače, kot so likerji, mešanica medu ali sladkorja z zelišči pa ustvari zeliščne bombone. Potencial za uporabo zelišč v sladicah opisuje tudi Grilčeva, ki v knjigi s preprostim naslovom Sladice z zelišči deli svoje recepte za pripravo balzamike v sadni piti, bezgove rulade z borovnicami, citronke v mlečnem rižu, črne detelje v cmokih, dišeče perle v šarkeljčkih, janeževega biskvita, metine potice, sivkine pečene kreme, timijanove kreme z ribezom in uporabo od nekdaj dragega zelišča, žafrana, iz katerega lahko skuhamo puding.
