Na skoraj tisoč metrih nadmorske višine Lara Lapajne Golob po načelih ekološke pridelave vzgaja, nato pa ročno nabira in tudi naravno posuši zelišča, ki jih prideluje na družinskem posestvu, katerega lastništvo je prevzela šele pred dobrimi tremi leti. »Nekaj hektarjev veliko površino smo tako začeli obnavljati pred dvema letoma,« pove sogovornica in omeni prednosti pridelave zelišč v višjih legah. »Rastline imajo precej težje pogoje za rast in ta 'trma' se pozna v sestavi rastlin oziroma eteričnih oljih, ki jih iz njih pridobim.«
Ustvarila zeleno delovno mesto
Zgodbo o brezčasnosti, miru, predvsem pa čistem okolju pripovedujejo konja, ki se prosto paseta, in rastline, ki so se znova začele zaraščati na posestvu. »Že starši so ekološko kmetovali, tako da sem imela že v osnovi odlične pogoje, da nadaljujem njihovo delo. Dokupila sem nekaj ekološko pridelanih sadik in jih zasadila,« pove Lapajne-Golobova in ne pozabi omeniti biotske raznovrstnosti rastlin, ki jo ohranja na posestvu na vstopu v Krnice, ob poti na Jelenk.
»Pod grmički aronije in ribeza smo zasadili plahtico, že spomladi pa smo na zasajeni meti in slamniku ponovno opazili metulje, v vrt so se vrnile tudi čebele iz bližnjega čebelnjaka.« Dela mladi podjetnici, ki si je s svojo dejavnostjo ustvarila zeleno delovno mesto, nikoli ne zmanjka. Največ ga je poleti, ko je treba zelišča ročno pobrati. V gozdu tik ob zeliščnem vrtu nabere tudi lipovo cvetje, pa bezgove liste, za njene »zvarke« so zelo iskane tudi koprive. Jasno je, da gre za garaško delo, saj vse delo opravi ročno, razgiban teren, ki ga mestoma otežujejo napol podrte kamnite škarpe, pa zahteva tudi odlično telesno pripravljenost.
Od pridelave zelišč se ne da preživeti
A sogovornica delovnega okolja ne zamenja več za pisarno. »Ena od mojih želja je tudi zbrati čim več alpskih zdravilnih rastlin. Tako sem pred kratkim že zasadila rušje in cemprin, švicarski bor, ki pa raste zelo počasi. Pred leti ga je bilo tukaj veliko, a so ga izkoreninili in nadomestili s smreko. Po žledolomu pa se cemprin ponovno vrača na idrijski konec,« pove sogovornica.
Nekaj zelišč je zasadila še na kmetiji staršev, Pr' Marku, ki je na 1050 metrih nad morjem druga najvišje ležeča kmetija v Krnicah, ekološko pridelane zeli za svoje izdelke pa odkupuje tudi na Bovškem. Kljub temu, kot odkrito pove, se samo od pridelave zelišč ne da živeti. Tudi zato je svojo dejavnost zastavila širše. Hišo zelišč, Vrt šipkov in potonik ter Vrt vile Sibile, ob katere zgodbah je odraščala že njena babica, je povezala v rdečo nit v Deželi doživetij Log, s katero je popestrila turistično ponudbo kraja.
In ne nazadnje tudi obisk Antonovega rova v Idriji, kjer vam nekaj metrov pod površjem znajo postreči geruš, staro grenko pelinovo pijačo, ki je knape odžejala, razvedrila in jim lajšala vsakdanje tegobe rudarjenja. »Seveda smo recept malo prilagodili in ublažili grenak okus,« je razložila Lara Lapajne Golob.
