Britanski laburisti danes na kongresu stranke niso sprejeli predloga, da bi se začeli takoj zavzemati za obstanek Velike Britanije v Evropski uniji. To predstavlja politično zmago predsednika stranke Jeremyja Corbyna, saj je podporo dobilo njegovo stališče, naj stranka za zdaj ostane neopredeljena do vprašanja brexita. Vendar pa je to med laburiste prineslo tudi zelo opazna razhajanja na kongresu, ki še jutri poteka v Brightonu.
Tako bo laburistična stranka ravnala po scenariju, ki ga je pripravilo vodstvo stranke: do vprašanja izstopa iz EU bo v kampanji pred parlamentarnimi volitvami, ki jih je mogoče pričakovati še letos, ostala neopredeljena. Če stranka na volitvah zmaga, si bo vzela tri mesece časa za sklenitev novega izstopnega sporazuma z Evropsko unijo, v roku pol leta po volitvah pa o tem razpisala referendum. Na njem bo ali pustila članstvu proste roke, da zavzame stališče za obstanek v Evropski uniji ali proti njemu, ali pa bi na izrednem kongresu sprejela uradno stališče, ki ga bo na referendumu zagovarjala. To bo seveda odvisno tudi od uspešnosti pogajanj z EU. Vse to so sicer računi brez kar nekaj krčmarjev, a načrt je začrtan.
Največji sindikat proti Corbynu
Glede na sprejeti scenarij se zdi logično, da stranka uradno (še) ni za obstanek v EU, sicer bi bila pogajanja morebitne laburistične vlade z EU o novem izstopnem sporazumu absurd. Ni pa stališče vsem v stranki po godu, nasprotno. Medtem ko je večina od dvanajstih britanskih sindikatov, ki so tesno povezani s stranko, podprla Corbyna, je največji, Unison, podprl stališče, naj se laburisti takoj zavzamejo za obstanek v EU in se z njim podajo na volitve. Britanski mediji so poročali, da je bilo na kongresu precej jeze in zahtev, naj preštejejo vsak glas posebej, ne pa samo približno z dvigom rok, saj da je bil rezultat glasovanja o stališču do brexita precej tesen.
Tudi v laburistični stranki se tako ponavlja enak vzorec kot v konservativni in v vsej britanski družbi, ki ostaja razklana zaradi podpore različnim brexitskim scenarijem. V senci teh razhajanj so za zdaj ostala programska izhodišča laburistov, ki Britancem v primeru zmage na volitvah med drugim obetajo štiridnevni oziroma 32-urni delovnik, velike državne vložke v socialno varstvo ter okrepitev kolektivnih (sindikalnih) pogajanj.
