V Sloveniji večina oseb z Downovim sindromom po tem, ko dopolnijo 26 let, obiskuje varstveno-delovne centre. Toda starši in skrbniki si zanje po opozorilu društva želijo tudi možnosti drugih oblik zaposlitve.
A vodja zaposlitvene in poklicne rehabilitacije v podjetju za usposabljanje in zaposlovanje invalidov Želva Suzana Bohorč je na posvetu o zaposlitvenih možnostih oseb z Downovim sindromom, ki ga je društvo organiziralo v četrtek v okviru evropskega projekta Virtual DS, opozorila, da pravico do zaposlitvene rehabilitacije opredeljuje zakon o zaposlitveni rehabilitaciji. V skladu z njim pa se v program lahko vključi oseba, ki ni pridobila statusa invalida po drugih predpisih. To pomeni, da je s tem večini oseb z Downovim sindromom vključitev onemogočena, saj imajo skoraj vsi status po drugih predpisih, so navedli v društvu.
Novi zakon o socialnem vključevanju invalidov sicer prinaša spremembo, saj omogoča prehajanje med statusi. Kljub temu pa omejitve ostajajo, ker ne rešuje pomembnih vprašanj, denimo zavarovanja na delovnem mestu. Možnosti so še vedno omejene, zato starši in skrbniki pogosto iščejo alternativne oblike.
V tujini lahko delajo
Pri društvu, ki v okviru omenjenega evropskega projekta sodeluje s partnerji več evropskih držav, ugotavljajo, da so v nekaterih od sodelujočih držav drugače zastavili sistem zaposlovanja s podporo. Ljudje z Downovim sindromom tako dobijo delo v večjih podjetjih, največkrat v trgovinah, restavracijah ali menzah in v hotelih. Z namenom, da bi jih vključili in ponudili možnost za boljšo usposobljenost za opravljanje določenih poklicev, so v okviru projekta oblikovali program izobraževanja za nekatere poklice, denimo za pomočnika v trgovini in skladišču, za pomočnika blagajnika in za sobarja ali sobarico.
Partnerji omenjenega projekta so poleg slovenskega društva še Asoindown Španija, Aldo-cet Romunija, Appt21 Portugalska, Imagina rv Španija in Status employment Velika Britanija.
Na četrtkovem posvetu je Marjeta Lipovnik iz društva predstavila tudi program izobraževanja za ljudi z Downovim sindromom, ki so ga razvili. Vanj so vključili virtualne elemente, slike in video posnetke. Na tak način želijo spodbuditi motivacijo in krepiti pozornost. Osebe z Downovim sindromom namreč pri učenju potrebujejo veliko ponovitev in predstavitev konkretnih situacij, da si vsebino lažje zapomnijo. Vse vključene slike in video posnetke so posneli v resničnem okolju, kjer delajo osebe z Downovim sindromom.
V sodelovanju z društvom Verjamem vate so izvedli poskusno različico izobraževanja, ki so jo ocenili kot uspešno. Vendar bi bilo treba za izvajanje programa v Sloveniji premostiti več ovir. Praktični del usposabljanja naj bi v idealnih pogojih namreč potekal na delovnem mestu, kar pa je predvsem zaradi zakonskih omejitev skoraj nemogoče. Zaradi omejitev je zainteresiranost podjetij, da bi v delo vključila osebe z Downovim sindromom, po besedah Lipovnikove majhna.
V Sloveniji živi z Downovim sindromom okoli 3000 oseb.
