Na področju sodobnih in inovativnih pristopov k varovanju zdravja zaposlenih veliko pozornosti vzbujajo tako imenovani eksoskeleti. Izraz eksoskelet je trenutno prevladujoča beseda, ki opisuje nosljive sisteme, ki zagotavljajo določeno fizično interakcijo z osebo, ki jo nosi. Posebna elektronska naprava, v kateri je človek videti kot napol robot, lahko fizično spodbudi ali namerno omeji določene gibe oziroma olajša dvigovanje težkih predmetov. Pri nas se z raziskavami, testiranji in prototipno izdelavo tovrstnih naprav ukvarja Inštitut Jožefa Stefana, med podjetji pa se z eksoskeleti srečujejo v korporaciji Hidria, kjer so nedavno izvedli testiranje delovanja v praksi. Eksoskeleti delavcem pomagajo pri fizičnih delih, znanstveniki in testiranja pa obljubljajo preprečevanje kostno-mišičnih obolenj, ki so povezana z ročnim premeščanjem bremen, ponavljajočimi se gibi, zvijanjem, prepogibanjem in utrujajočimi položaji telesa.
Vrh Evropske agencije za varnost pri delu v Sloveniji
Eksoskelete je kot primer dobre tehnološke rešitve izpostavila tudidr. Christa Sedlatschek, direktorica Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu, ki je Ljubljano obiskala v sklopu seminarja o novih in nastajajočih tveganjih na področju varnosti in zdravja pri delu. Seminar je agencija soorganizirala skupaj z ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Dr. Sedlatschkova je poudarila, da so vplivi moderne tehnologije in digitalizacije celoviti. Dobrodošle novosti prihajajo s področja umetne inteligence in robotizacije – tako lahko namreč nadomestimo delo človeka povsod, kjer je to zanj tvegano ali celo nevarno. »Ne smemo pa pozabiti, da lahko delo z roboti privede tudi do izolacije in celo sabotaže. Nove tehnologije so kompleksne.« Negativne odzive lahko preprečimo tako, da zaposlene redno informiramo in aktivno vključujemo v oblikovanje njihovih delovnih mest, je še poudarila.
Zaščita delavcev pred kemičnimi snovmi
V sklopu 14. natečaja za priznanja za dobro prakso je Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu v četrtek razglasila nagrajene in pohvaljene primere organizacij, ki se z inovativnim pristopom uspešno spopadajo s tveganji, ki jih prinašajo nevarne kemične snovi. Nagrajeni primeri dobre prakse prihajajo iz evropskih podjetij in organizacij zelo različnih velikosti in iz različnih panog, vse pa druži skupni cilj: ustvariti kulturo preprečevanja tveganj in zaščite delavcev pred nevarnimi kemičnimi snovmi. Posebno pohvalo je prejelo podjetje Gorenje, med dobrimi praksami pa sta bili še podjetje Komfitek in Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.
Nov premislek o varnosti in zasebnosti
»Dejstvo je, da moderne tehnologije spreminjajo delovno okolje, čas, razmere potrebne veščine kot tudi socialni dialog,« je poudarila mag. Katja Rihar Bajuk, generalna direktorica ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnost. V vidu moramo vselej imeti tako pozitivne kot negativne učinke – pri prvih gre za pričakovane, denimo višja dodana vrednost in večja fleksibilnost, medtem ko negativni (žal) ostajajo neraziskani in o njih ne vemo dovolj. Izr. prof. dr. Phoebe V. Moore z Univerze v Leicestru, strokovnjakinja za politično ekonomijo, pa je dejala: »V medijih se na temo modernih tehnologij pogosto ustvarjata balon in strah; zdi se, da tehnologija v naša življenja vnaša spremembe, ki so zunaj našega nadzora.« V sklopu seminarja je informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik s pomočjo primerov iz slovenske prakse predstavila varstvo zasebnosti v delovnem okolju in vpliv nove evropske uredbe na delovnopravno področje. »GDPR v prvi vrsti ščiti delavca, prav tako imamo tudi ustavno določbo o varstvu osebnih podatkov, po kateri ga zakonodajo vedno ščiti. Delodajalci morajo vse zbirke osebnih podatkov, popisati in evidentirati. Videonadzor, biometrija, GPS-sledenje, odpiranje vrat delavcev s kartico, vse to so zbirke,« je dejala.
Delodajalčevi posegi v zasebnost?
Delodajalce vedno bolj zanima, katere spletne strani obiskujejo zaposleni, tudi sledenje z GPS-napravami je visoko na seznamu želja, prav tako za »spolzek teren« velja preusmerjanje elektronske pošte. »Dogaja se, da delodajalec ohrani elektronski predal tudi po tem, ko zaposleni odide v pokoj ali na drugo delovno mesto. Za vsak poseg v zasebnost mora obstajati razlog – pri čemer to seveda ni in ne sme biti ugodje, v smislu, da nam tehnologija to pač omogoča,« je dejala Prelesnikova in poudarila še, da povsod za sabo puščamo digitalne drobtinice, tudi kadar delujemo pod psevdonimi.
