Po besedah predsednika ECB Maria Draghija lahko pričakujemo, da bo program kvantitativnega sporočanja zajemal približno 75 odstotkov vrednostnih papirjev javnega sektorja, preostali del pa bo vključeval zasebne vrednostne papirje, kjer bodo »targetirane« obveznice zasebnega sektorja, katerih donos bo manjši od trenutne –0,5-odstotne obrestne mere. Glavna sprememba kvantitativnega sproščanja je sicer tokrat v tem, da to ni omejeno z datumom, ampak se bo končalo malo pred začetkom dviga obrestnih mer. Te politike bodo v veljavi, dokler se v evrskem območju ne doseže ciljne srednjeročne inflacije malo pod dvema odstotkoma. To pa tudi pomeni, da če ti ukrepi sčasoma ne bodo bistveno pripomogli k dosegu ciljne srednjeročne inflacije, lahko v prihodnje pričakujemo še dodatno znižanje temeljne obrestne mere kot tudi povečanje kvantitativnega sporočanja v območju evra.
Napovedi ECB za letošnjo gospodarsko rast v evrskem območju so 1,1 odstotka ter 1,2 in 1,4 odstotka za leti 2020 in 2021. Projekcije glede letne inflacije znašajo 1,2 odstotka za letos in 1 in 1,5 odstotka za leti 2020 in 2021. V primerjavi z junijskimi napovedmi ECB so obeti za inflacijo znižani za 0,1 odstotne točke za leto 2019 ter za 0,4 odsotne točke za leti 2020 in 2021. Glede na dejstvo, da je evrsko območje izpostavljeno upadu proizvodnje v Nemčiji in fiskalnim težavam nekaterih pomembnih držav evroobmočja, bomo verjetno priča nadaljevanju procesa ohlapnejših denarnih politik.
V ZDA pa je FED drugič v letošnjem letu znižal temeljne obrestne mere za 0,25 odstotne točke, tokrat na rang med 1,75 in 2 odstotka, in ni napovedal nikakršne oblike kvantitativnega sproščanja. Ameriški delniški trgi se na znižanje obrestnih mer »zgolj« za četrtino odstotne točke niso odzivali ravno s pretiranim navdušenjem, saj je ta ukrep v očeh mnogih vlagateljev predstavljal le minimum mogočega. Vendar gre tu FED razumeti, saj je ta trenutno ujet med domačo ekonomijo v še vedno dobrem položaju in negotovostjo glede trgovinskih vojn ter upočasnjevanja globalnega gospodarstva. FED, katerega ena glavnih nalog je skrbeti za stabilnost cen, je napovedal, da so v prihodnje možna še dodatna nižanja temeljnih obrestnih mer. Odločitev glede tega bo odvisna od pritoka makroekonomskih podatkov v prihodnje. To pa pomeni, da smo decembra v ZDA lahko priča še tretjemu letošnjemu znižanju temeljnih obrestnih mer vsaj za 0,25 odstotne točke na rang med 1,5 in 1,75 odstotka.
