Predsednik ECB Mario Draghi odhaja z velikim pompom, torej tako, kot je prišel na funkcijo leta 2011. Prejšnji teden je na zadnji seji sveta ECB, ki jo je vodil, naznanil celovit paket monetarnih spodbud, hkrati pa pustil odprta vrata za nadaljnje ukrepe, če se bodo gospodarske razmere poslabšale.
ECB je znižala depozitno obrestno mero za 10 bazičnih točk, na –0,50 odstotka, ter napovedala oživitev programa odkupov vrednostnih papirjev v vrednosti 20 milijard evrov na mesec. Ta program bo trajal toliko časa, kot bo potrebno za spodbuditev gospodarske rasti ter dokler osnovna inflacija ne bo znatno porasla in bo ECB posledično lahko začela dvig ključnih obrestnih mer. Po napovedih ECB se to ne bo zgodilo do leta 2021, kar pomeni, da bosta verjetno potrebni dve leti novih neto nakupov vrednostnih papirjev. V tem primeru bi lahko neto novi odkupi znašali približno 480 milijard evrov, kar je precej nad tržnimi pričakovanji, ki so po zadnjih anketah pred zasedanjem znašala 360 milijard evrov (30 milijard evrov mesečno za eno leto). Če bi se stopnja inflacije dvignila počasneje od napovedi, bi se program še povečal. Kot je poudaril Draghi na tiskovni konferenci, gospodarska napoved ECB predstavlja scenarij, ki ne vključuje vpliva brexita brez dogovora ali stopnjevanja trgovinskih napetosti. Novost, ki jo je napovedala ECB, je uvedba dvostopenjskega sistema obrestovanja rezervnih imetij (angl. Tiering system), pri čemer bo del bančnih imetij presežne likvidnosti izvzet iz negativne obrestne mere. Ta ukrep bo znižal stroške bank, ki jih imajo z negativno depozitno obrestno mero.
Ne glede na zgoraj navedeno ostaja občutek, da je ECB z objavljenim paketom nekoliko razočarala vlagatelje. Pričakovanja, da bo ECB ukrepala z novim paketom stimulusa, so se gradila že dalj časa in so že sama po sebi v zadnjem letu obrestne mere močno potisnila navzdol. Po tiskovni konferenci so dolgoročne obrestne mere tako rahlo porasle, zahtevana donosnost 10-letne nemške državne obveznice je denimo porasla z –0,59 na –0,48 odstotka, slovenske pa z –0,02 na 0,09 odstotka. Hkrati je evro pridobil vrednost v primerjavi z dolarjem.
Novic so tudi na relaciji med ZDA in Kitajsko. Donald Trump je potem, ko so Kitajci naznanili, da bodo iz carin izvzeli nekatere ameriške artikle, dejal, da bo odložil uvedbo petodstotnih dodatnih carin na kitajsko blago za dva tedna, in sicer do sredine oktobra. Omenjeno lahko v kombinaciji z novim srečanjem v začetku oktobra smatramo za znižanje trgovinskih napetosti.
Sredi preteklega tedna je odjeknila novica, da so na Nizozemskem uspešno izpeljali prvo javno prodajo sedaj drugega največjega, četudi samo po sedežu, evropskega IT-podjetja. Prosus, na katerega je matična družba, južnoafriški Naspers, prenesla 31-odstotni lastniški delež v kitajskem tehnološkem velikanu Tencent, ima tako tržno kapitalizacijo kar 120 milijard evrov in po vrednosti zaostaja zgolj 10 milijard za nemško družbo SAP.
