Pet mesecev po zmagi na parlamentarnih volitvah 28. aprila, ko so njegovi socialisti dobili 123 od 350 sedežev, je začasni premier Pedro Sánchez moral priznati, da ne bo mogel sestaviti vlade, niti manjšinske. Ker tega ni zmožna niti nobena druga stranka, je kralj Filip VI. napovedal, da bo v ponedeljek razpustil parlament in za 10. november razpisal nove volitve.
Kdo je kriv za patpoložaj?
»Upam, da bodo tokrat Španci še veliko bolj podprli Socialistično stranko, tako da vi ne boste mogli več onemogočati oblikovanja nove vlade, ki jo Španija tako zelo potrebuje,« je Sánchez, z eno nogo že v volilni kampanji, dejal v parlamentu. Govoril je poslancem konservativne Ljudske stranke, liberalnega Ciudadanosa in levega Podemosa, ki jih je zadnja dva meseca zaman pozival, naj s tem, da se vzdržijo glasovanja, omogočijo manjšinsko vlado socialistov. Sánchez je rekel, da Španija potrebuje stabilno vlado, da bi se soočila z izzivi, kot so upočasnitev svetovne gospodarske rasti, visoka brezposelnost in katalonski separatizem.
Voditelj ljudske stranke Pablo Casado pa je nato Sánchezu očital, da je neodgovoren, ker hoče oblast za ceno »izčrpavanja volilcev«. Po njegovih besedah si je namreč premier samo na videz prizadeval, da sestavi vlado. »Od vsega začetka ste hoteli še ene volitve in tako ste pet mesecev slepili Špance,« je dejal Casado.
Sicer sta Casado in voditelj Ciudadanosa Alberto Rivera še pred nekaj dnevi predlagala, da bi se njuni poslanci vzdržali glasovanja in tako omogočili manjšinsko socialistično vlado, če bi Sánchez v zameno ukinil avtonomno pokrajinsko vlado Katalonije. A voditelj socialistov je to zavrnil.
Pogajanja s Podemosom
Sánchez si je prizadeval, da bi vladal s pomočjo Podemosa ter baskovskih in morda tudi katalonskih nacionalistov. Po vseh zapletih se je julija zdelo, da je blizu takšni vladi. Podemosu je ponudil ministrstva za zdravstvo, za enakopravnost in za stanovanjsko vprašanje. Toda vodja Podemosa Pablo Iglesias je zahteval pomembnejše ministrske položaje, Sánchez pa na to ni pristal in Podemos ga ob glasovanju v parlamentu ni podprl. »Ali ne razumete, gospod Iglesias, da potrebujemo enotno in povezano vlado? Ne pa dveh vlad v eni,« se je tedaj jezil Sánchez. Iglesias pa mu je odgovoril: »Hočemo pristojnosti za izvajanje socialnih programov na področju enakopravnosti, dela, financ in varstva okolja.«
Nato je bil Sánchez pripravljen samo še na to, da bi Podemos podpiral socialiste v parlamentu brez vstopa v njihovo vlado (podobno kot na Portugalskem radikalna levica podpira socialistično vlado). A za Iglesiasa je bilo to še manj sprejemljivo. Pogajanja, ki so se nadaljevala še v prvi polovici septembra, so zašla v slepo ulico.
Pravzaprav Sánchezu še ene predčasne volitve ustrezajo, saj ankete obetajo socialistom več kot 30 odstotkov glasov, medtem ko so aprila dobili 28,7 odstotka. A spet bo težko dobil podporo za vlado. Podemos naj bi se odrezal še slabše kot aprila, saj so mu nekateri dosedanji volilci zamerili, da je julija zavrnil Sánchezovo ugodno ponudbo o vladni koaliciji. Na desnici se krepi Ljudska stranka na račun skrajno desnega Voxa in Ciudadanosa. Nekateri dosedanji volilci Ciudadanosa, pa tudi mnogi analitiki, ne morejo razumeti, zakaj ta liberalna stranka, ki hoče biti sredinska, tako odločno zavrača pogajanja o vladi s socialisti, s katerimi bi imela absolutno večino poslancev.
