Na vprašanje poslanca Jožefa Horvata (NSi) kdaj in na kakšen način se bo v skladu s sklepom vlade 29. avgusta začela repatriacija Slovencev iz Venezuele, je minister Cerar pojasnil, da ima delovna skupina, ki jo vodi urad za Slovence v zamejstvu in po svetu na ravni državne sekretarke, 30 dni časa za pripravo vsega potrebnega za repatriacijo, torej delovnega načrta, po katerem jo bodo izvedli. Zagotovljena imajo tudi finančna sredstva. Dodal je, da bodo skušali pripeljati vse prosilce, »če ne bodo obstajali kaki zakonski zadržki«.
Povedal je, da je slovensko veleposlaništvo v Braziliji v stalnem stiku s Slovenci v Venezueli in da tudi na zunanjem ministrstvu in v uradu skrbno spremljajo razmere v Venezueli, če bi prišlo do novih potreb po repatriaciji ali pomoči slovenskim državljanom in ljudem slovenskega porekla v Venezueli.
Po podatkih urada v Venezueli živi okoli 500 do 600 oseb slovenskega porekla, po podatkih notranjega ministrstva pa 335 slovenskih državljanov.
Cerar: Repatriacija je prioriteta vlade
Horvat je v repliki izrazil čudenje, da Slovenija še nima delujočega sistema repatriacije kljub sprejemu ustreznega zakona v času vlade v letih 2004-2008. Izpostavil je, da gre zaradi zaskrbljujočih razmer v Venezueli za zelo perečo problematiko in da je zato potrebno čimprejšnje ukrepanje. Tudi Cerar se je strinjal, da gre za pereče vprašanje in dodal, da je repatriacija prioriteta vlade. Tudi sam si želi, da bi zadeve potekale hitreje, a opozoril, da gre za zapletene postopke, ovira pa so tudi razmere v Venezueli in omejene možnosti komuniciranja s Slovenci.
Na vprašanja Monike Gregorčič (SMC) glede zadostnosti proračunskih sredstev v okviru proračuna za leti 2020 in 2021 je minister povedal, da si ministrstvo želi nekaj milijonov evrov več, kot je bilo predvidenih ob prvem razrezu. Izpostavil je potrebe MZZ za širjenje in krepitev diplomatsko-konzularnih predstavništev v EU in po svetu, tudi v luči slovenskega predsedovanja EU v drugi polovici leta 2021. Navedel je tudi potrebe zaradi novih varnostnih tveganj ter poravnave mednarodnih članarin. Prepričan je, da mora ostati zunanja politika prioriteta vlade in da se mora to poznati tudi na proračunu.
