Resolucijo o sprožitvi preiskave so vložile države skupine iz Lime, ki jo sestavljajo latinskoameriške države in Kanada, podprla pa jo je Evropska unija. Od 47 članic Sveta ZN za človekove pravice jih je 19 glasovalo za, sedem jih je bilo proti, 21 pa se jih je glasovanja vzdržalo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Resolucija zahteva, da se neodvisna mednarodna misija za vzpostavitev dejstev takoj napoti v Venezuelo. Člane misije bo imenoval predsednik sveta ZN. Misija bo preiskovala »primere izvensodnih pobojev, arbitrarna pridržanja ter mučenje in druge kazni ali kruta, nečloveška in ponižujoča ravnanja od leta 2014, da bi storilci odgovarjali za svoja dejanja in bi bila žrtvam zagotovljena pravica«.
Venezuelski veleposlanik pri ZN Jorge Valero je resolucijo označil za »sovražno pobudo« in dejal, da njegova država ne namerava sodelovati v novi preiskavi. »Vzpostavitev dodatnega nadzornega mehanizma ne bo nikoli dobila privolitve moje države,« je poudaril.
Tudi če preiskovalci ne bodo smeli vstopiti v Venezuelo, bi lahko preiskavo izvajali iz tujine, kot to počnejo v primerih Sirije in Mjanmara. Poročilo preiskave naj bi predstavili na zasedanju Sveta ZN za človekove pravice septembra 2020.
Danski veleposlanik pri ZN Morten Jespersen je v imenu EU poudaril, da je treba »h kršitvam človekovih pravic in uničenju demokratičnih vrednot pristopiti urgentno«.
Evropska unija je medtem uvedla sankcije proti šestim pripadnikom venezuelske obveščevalne službe Sebin in vojaške protiobveščevalne službe. Uvedla jih je tudi proti vodji finančnega urada za boj proti organiziranemu kriminalu. Očitajo jim hudo kršenje človekovih pravic, vključno z mučenjem.
Štirje od sankcioniranih Venezuelcev so povezani s smrtjo odpadniškega kapitana venezuelske mornarice Rafaela Acoste, ki je umrl junija v priporu. Aretirali so ga zaradi suma, da je skušal pripraviti državni udar proti predsedniku Nicolasu Maduru.
EU je prve sankcije proti Venezuelcem uvedla leta 2017, vse skupaj zdaj vključujejo 25 ljudi in prepoved izvoza orožja in druge opreme, ki bi jo lahko venezuelske oblasti uporabile za represijo, še navaja AFP.
V Venezueli že od začetka leta vlada globoka politična kriza, ki je izbruhnila, potem ko se je vodja opozicije Juan Guaido konec januarja razglasil za začasnega predsednika države. Priznalo ga je več kot 50 držav, tudi ZDA. Vse od tedaj poteka boj za oblast med Guaidojem in Madurom. Venezuela je tudi že vrsto let v globoki gospodarski krizi.
