Ameriški predsednik Donald Trump je v trgovinski vojni s Pekingom uvedbo novih carin proti kitajskim proizvodom prestavil na oktober, kar naj bi bila »gesta dobre volje« za sklenitev dogovora. Ta teden se bo v Washingtonu mudila kitajska delegacija, ki naj bi z ameriško stranjo pripravila nov krog trgovinskih pogajanj, ki naj bi stekla oktobra. Na tem srečanju naj bi vnovič poskušali končati več kot leto dni trajajočo trgovinsko vojno, ki je prispevala k zmanjšanju svetovne gospodarske rasti in svet pripeljala na rob nove recesije.

Med čakanjem na premik med Washingtonom in Pekingom so v slepi ulici pristala tudi pogajanja o novem trgovinskem dogovoru med EU in ZDA. Ob tem, da si strani nista enotni v stališču, ali naj nov trgovinski dogovor zajema tudi področje kmetijstva (gre za željo Washingtona), se utegnejo trgovinski odnosi med njima kmalu poslabšati še zaradi novih ameriških carin.

Nove odločitve WTO čez dva tedna

Njihovo skorajšnjo uvedbo namreč pričakuje evropska komisarka za trgovino Cecilia Malmström. Tokrat ne bo šlo za novo poglavje sedanje trgovinske vojne, ki se je sprožila z ameriškimi carinami zoper evropsko jeklo in aluminij zaradi domnevnega ogrožanja ameriške nacionalne varnosti. Razlog za nova trgovinska zaostrovanja med EU in ZDA tiči v poldrugo desetletje trajajočem sporu o državnih pomočeh največjima letalskima proizvajalcema, ameriškemu Boeingu in evropskemu Airbusu.

Svetovna trgovinska organizacija (WTO) je namreč Američanom dovolila uvedbo povračilnih carin na evropske proizvode, s katerimi naj bi si povrnili škodo zaradi nezakonitih evropskih subvencij. Točno vsoto, do katere smejo ZDA ocariniti evropski izvoz, bo WTO sporočila konec meseca, kmalu zatem pa naj bi Američani uvedli omenjene povračilne carine. Pred Svetovno trgovinsko organizacijo je sicer že leta 2012 potekal pritožbeni postopek EU zaradi ameriške državne pomoči Boeingu. Organizacija je že presodila, da so ameriške carine neupravičene, konec meseca pa naj bi prav tako Evropski uniji dovolili povračilne carine na ameriške proizvode.

Evropa noče novih ameriških carin

Prvi širši seznam proizvodov, ki bi jih ZDA lahko ocarinile, so na ameriškem ministrstvu za trgovino objavili že poleti, točen naj bi sledil po odločitvi WTO. Carine bi lahko bile uvedene tudi do 100 odstotkov vrednosti proizvoda, doleteti pa utegnejo prehrambene proizvode, rezervne dele Airbusovih letal, vsa nova letala… To bi za evropskega letalskega proizvajalca, ki v ZDA proda 40 odstotkov svojih proizvodov, predstavljalo precejšen udarec. Po oceni Guillauma Fauryja, predsednika uprave Airbusa, bi carine prizadele tudi ZDA in tamkajšnje delavce, saj ima podjetje eno svojih tovarn tudi v Alabami. Posledice novih ameriških carin naj se sicer še ne bi poznale pri poslovnih rezultatih letošnjega leta. Ti bodo vsaj po napovedih po drugem četrtletju rekordni, med drugim tudi zaradi težav Boeinga z zmanjšanimi naročili po dveh strmoglavljenih letalih 737 max in prizemljitvi njihovih letal v večini držav. Kdaj bodo ta letala ponovno vzletela – Boeing namreč odpravlja napake na letalih –, za zdaj še ni znano.

Kljub težavam ameriškega letalskega proizvajalca želi Evropska unija dolgoletni spor o subvencijah letalskim proizvajalcem spraviti z dnevnega reda čezatlantskih odnosov. Kot je pojasnila komisarka Malmströmova, je evropska komisija poleti ameriški vladi ponudila sklenitev dogovora o letalskih proizvajalcih. »Doslej se niso bili pripravljeni pogajati. Pri tem naj bi vztrajali vsaj do uvedbe carin, do katerih naj bi prišlo kmalu,« je dejala komisarka. Po njeni oceni bi morebiten dogovor med EU in ZDA glede dovoljene državne pomoči oziroma davčnih olajšav letalski industriji lahko uporabili tudi za druge podobne igralce na trgu letalskih proizvajalcev, ki subvencionirajo svoja podjetja – denimo za Rusijo ali Kitajsko.