Lagardovo, ki se danes sicer razprave v Strasbourgu ni udeležila, kar je sprožilo nekatere kritike, je podprlo 394 poslancev, proti jih je glasovalo 206, vzdržalo pa se jih je 49. Za priporočilo Evropskemu svetu, naj jo imenuje, je bila potrebna navadna večina.
Svoje cilje je 63-letna Lagardova, ki bo na vodilnem položaju ECB z novembrom nasledila Italijana Maria Draghija, v začetku meseca predstavila parlamentarnemu odboru za gospodarske in denarne zadeve, kjer je dobila široko podporo. Izpostavila je, da bo kot predsednica ECB postavila v ospredje tri načela: zavezanost mandatu ECB, agilnost pri odzivanju na nove izzive in vključenost.
Zavzela se je za ohranitev spodbujevalne denarne politike, za ozelenitev monetarne politike in okrepitev ogrožene multilateralne ureditve, obljubila pa je tudi komuniciranje z ljudmi, ne le s finančnimi trgi.
Voditelji EU so Lagardovo izbrali v začetku julija v okviru širšega svežnja imenovanj na najvišje položaje v institucijah EU. Predsednika ECB za osem let imenuje Evropski svet, torej voditelji članic unije, ob tem pa se posvetujejo z Evropskim parlamentom in Svetom ECB, ki je glede imenovanja Lagardove prav tako že podal pozitivno mnenje.
