Konec mandata predsednika Evropske centralne banke (ECB) Maria Draghija je v profesionalnih in političnih krogih sprožil živahno polemiko o rezultatih njegove zapuščine na čelu ECB. Zagovorniki prevladujoče makroekonomske doktrine, predvsem v Nemčiji, vidijo veliko šibkih točk v konceptu ekspanzivne denarne politike, ki jo je vodila ECB od leta 2015 naprej, ko je uveljavila politiko ničelnih (ali celo negativnih) obrestnih mer in povečevanja bilance stanja ECB (kvantitativno sproščanje). Ne vidijo tudi učinkovite povezave med velikim sproščanjem likvidnosti v bančnem sistemu in povečanjem povpraševanja po kreditih nebančnih sektorjev, ki naj bi spodbudilo rast agregatnega povpraševanja in gospodarske rasti. Ne moti jih slaba odzivnost pričakovane inflacije na takšne ukrepe in kot primarni cilj ECB zagovarjajo dejansko stabilnost ravni cen in ne inflacijske stopnje blizu dveh odstotkov. Takšno doktrino bolj skrbijo distribucijski učinki denarne politike na premoženje finančnih upnikov (držav s proračunskimi presežki in varčevalcev v bankah) kot splošno gospodarsko okrevanje na celotnem območju evra.
Zagovorniki spodbujevalne denarne politike, predvsem v Italiji, poudarjajo, da mora ECB, ob odsotnosti spodbujevalne fiskalne politike, uporabiti tudi neortodoksne ...
Guverner nemške centralne banke Jens Wiedmann je danes opozoril, da Evropska centralna banka (ECB) denarne politike ne bi smela uporabiti kot orožja...
