Obrestno mero, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar, je FOMC za 0,25 odstotka znižal že na zasedanju v juliju, v sredo pa naj bi jo znova oklestil za prav toliko, tako da bi pristala na ravni med 1,75 do dveh odstotkov. Predsednik ZDA Donald Trump si sicer želi odločnejši ukrep oz. celo negativno ključno obrestno mero.
Trump bi rad, da Federal Reserve z nizkimi obrestnimi merami sodeluje v ameriški trgovinski vojni s Kitajsko in ohrani dobro gospodarsko rast ZDA vsaj do volitev novembra prihodnje leto. Powell in drugi člani FOMC pravijo, da se na tovrstne politične pritiske ne ozirajo, kar pomeni, da tvegajo Trumpove obsodbe za vse, kar bi lahko šlo narobe v ameriškem gospodarstvu.
Nekateri ameriški analitiki sicer ocenjujejo, da je centralna banka klonila pod težo Trumpovih tvitov in izjav že z julijskim znižanjem ključne obrestne mere, ki naj ne bi bilo potrebno, čeprav ga pomanjkanje inflacije trenutno omogoča. Problem vidijo v tem, da je ta obrestna mera že tako ali tako nizka in centralna banka ob morebitni naslednji recesiji ne bo imela orodja za stimulacijo gospodarstva z nižanjem obresti.
Federal Reserve ostaja zavezan cilju dvoodstotne letne inflacije, kljub podatkom o ohlajanju svetovne in ameriške gospodarske rasti pa recesije trenutno ne pričakuje. Rast zaposlovanja se v ZDA nadaljuje, zasebna potrošnja pa raste. Analitiki zato pričakujejo, da bo Powell na novinarski konferenci pojasnil, da znižanje obrestnih mer ni začetek tovrstne politike, temveč le trenutna prilagoditev.
