Pred dvema letoma dni je s severa pokrajine Rakhine zaradi okrutne operacije mjanmarske vojske v Bangladeš pobegnilo okoli 700.000 Rohingov, ki so poročali o požigih, umorih in posilstvih.
Preiskovalna misija, ki jo je ustanovil Svet ZN za človekove pravice, je že lani posredovanje vojske označila za genocid in pozvala k pregonu najvišjih generalov.
V novem poročilu, ki naj bi ga v Ženevi predstavili v torek, pa misija sedaj ugotavlja, da 600.000 pripadnikov manjšine v Mjanmaru živi v »nečloveških« pogojih. Mjanmar obtožujejo, da zanika svoja hudodelstva in zavrača izpeljavo učinkovite preiskave.
»Mjanmar še vedno goji genocidni naklep in ostaja resno tveganje genocida nad Rohingi,« so v poročilu zapisali preiskovalci.
Misija je ponovila poziv Varnostnemu svetu ZN, naj primer napoti na Mednarodno kazensko sodišče (ICC) ali pa ustanovi posebej zanj pristojno sodišče. Zatrjuje, da ima zaupen seznam prek 100 oseb, osumljenih sodelovanja v genocidu, zločinih proti človečnosti in vojnih zločinih.
»Če Združeni narodi in mednarodna skupnost tokrat ne bodo sprejeli učinkovitih ukrepov, je tej žalostni zgodbi usojena ponovitev. Škandal mednarodne neaktivnosti se mora končati,« je po poročanju AFP danes dejal eden od preiskovalcev Christopher Sidoti.
Mjanmar sicer odločno zanika očitke o etničnem čiščenju in poudarja, da je šlo pri posredovanju vojske leta 2017 zgolj za odgovor na napade upornikov iz vrst Rohingov.
