Tip zasteklitve, način obzidave, oblika in velikost kurišča so bistvene lastnosti, ki vplivajo na to, kaj se v prostoru zgodi ob prižigu ognja. Kamini z velikimi steklenimi površinami sevajo več toplote neposredno v prostor, a se hitreje ohladijo kot bolj obzidana kurišča. Tip kamina zato ni odvisen zgolj od videza in estetske umestitve v prostor, ampak tudi od naših pričakovanj glede uporabe.

Kamin za skoraj vsak prostor

Sobni kamini so primerni za najrazličnejše prostore in tipe gradnje, tudi pasivno, kjer pa moramo uporabljati zrakotesne različice kaminov, ki zraka ne črpajo iz prostora. Za postavitev običajno izberemo dnevni prostor, ki naj bi bil dovolj prostoren za postavitev kamina. Proizvajalci kaminov kot minimalno površino prostora za postavitev kamina priporočajo vsaj 12 m2, a optimalna velikost prostora je vsaj 20 m2. V takšnem prostoru bo kamin lažje primerno umestiti, imeli pa bomo tudi več izbire okrog samega kamina. V večjih prostorih lahko kamin stoji tudi sredi prostora. Z vidika ogrevanja je takšna postavitev najboljša, a v toplih mesecih nepraktična. Postavitve ob steni ali v kotu zagotavljajo optimalno razmerje med ogrevanjem prostora in diskretnejšim videzom. Zaradi izoliranih hrbtnih strani kamina ni ovir niti pri postavitvah ob zunanjo steno, saj so izgube toplote minimalne.

V majhnem prostoru bo vroče, v velikem hladno

Kot opozarja Ludvik Golob (Pečarstvo Golob), je ustrezna toplotna moč bistvena za udobno uporabo kamina. Kamin uporabljamo v prehodnih obdobjih spomladi in jeseni, v zimskem času pa za dodatno ogrevanje ob sistemu centralnega ogrevanja. Kadar s kaminom ogrevamo zgolj en prostor (brez razpiha toplega zraka ali toplovodnega sistema), je predvidena moč kamina odvisna od velikosti prostora in izolativnih lastnosti objekta. Moč kamina na kvadratni meter naj bi znašala med 20 W za pasivne hiše in 100 W za objekte brez izolacije. Razpon je precejšen in pri nakupu bolj kot takšno vodilo koristi dober svetovalec. Pravilno dimenzioniran kamin bo gorel optimalno – drva bomo nalagali enakomerno, temperatura v prostoru bo stalna, ogenj pa živahen. Prevelik ali premajhen kamin tega ne omogoča. Prešibek kamin bo prostor segrel samo ob pomoči centralnega ogrevanja, prevelik pa bo prehitro dvignil temperaturo v prostoru. S kurjenjem s pripiranjem dotoka zraka, počasnejšim nalaganjem in kurjenjem debelejših polen bomo segrevanje upočasnili, a pri tem dolgoročno ustvarili nove težave. Gorenje pri nižji temperaturi bo najprej osmodilo steklo kamina, v dimniku se bodo intenzivno nabirale saje, nezgoreli plini bodo obremenjevali tudi ozračje. Da dosežemo živahen ogenj z bleščečim plamenom, ki je znak gorenja na ustrezno visoki temperaturi, moč kamina ne sme biti prevelika glede na prostor. Dobro izbran kamin lahko v zmerno hladnih jesenskih večerih kurimo več ur, pa bo prostor ves čas prijetno segret.

Veliko stekla greje hitro

Na segrevanje prostora vpliva tudi tip zasteklitve. Približno deset minut po prižigu ognja začnejo kamini toploto oddajati s sevanjem prek stekla. Akumulacijski material (šamotne opeke) začne toploto oddajati kasneje, zato je pri kaminih z večjimi steklenimi površinami občutek toplote hitrejši. Se pa kamini s tristransko ali okroglo zasteklitvijo hitreje ohladijo, saj imajo razmeroma manj materiala, ki bi akumuliral toploto. Kamini z enostavnejšimi zasteklitvami so bolj smiselni za ogrevanje prostora v jesenskem in spomladanskem času, medtem ko so bolj stekleni kamini predvsem popestritev bivalnega prostora in nimajo tako izrazite ogrevalne vloge.

Enostaven kamin je lahko najboljši vir toplote

Enostavni kamini z ravno zasteklitvijo brez tehnoloških dodatkov so najbolj zanesljiva strategija za ogrevanje enega prostora v primeru izpada električne energije. V nasprotju s toplovodnimi kamini za delovanje ne potrebujejo elektrike, zaradi bogate obzidave toploto zadržujejo tudi po prenehanju kurjenja in v prostor skozi steklo sevajo ravno dovolj toplote, da hitro zagotovijo prijeten občutek. Sobni kamin je lahko bolj ali manj prestižna naložba, a če želite s kaminom prihraniti primarni energent in v bivalno okolje vnesti toplino ognja, ni treba iskati posebno kompleksnih rešitev.