Delavec se je odpravil na službeno potovanje, kjer se je zapletel z žensko in po spolnem odnosu umrl. Čeprav se zdi, da gre za popolnoma osebno odločitev, pa je pariško sodišče razsodilo, da je šlo za nesrečno na delovnem mestu, čeprav odnos ni bil povezan z namenom poslovne poti. Primer se je vlekel že od leta 2013, v njem pa je bilo udeleženo železniško gradbeno podjetje TSO in njen pokojni zaposleni. Podjetje je ves čas trdilo, da za smrt ne more biti odgovorno, kljub temu, da je do nje prišlo med službeno potjo, saj srčni zastoj po spolnem odnosu ni bil povezan z delom, ki ga je šel opravljat zaposleni. Svoj argument so podprli tudi z dejstvom, da zaposleni v času srečanja z žensko, ki naj bi bila popolna neznanka, ni bil v hotelski sobi, v katero ga je nastanilo podjetje.
Francoskih sodnikov njihove trditve niso niti malo premaknile od prepričanega. Zatrdili so, da je delavec, ki potuje na delovno pot, delodajalčeva odgovornost, ne glede na to, kaj dela tudi izven delovnega časa. Seks je le del vsakdana, tako kot tuširanje in hranjenje, so pojasnili. Delavec je po njihovih trditvah odgovornost delodajalca ves čas, razen v primeru, da podjetje dokaže, da je v času nastale škode, odstopil od službene naloge. TSO ni predložil dokazov, ki bi potrdili, da je spolni odnos zaposlenega pomenil prekinitev njegovih delovnih obveznosti.
Treba je ločiti med zasebnim in službenim
Tudi v ZDA in drugje je delavec delodajalčeva odgovornost, a je ta do »stalnega kritja« upravičen le do trenutka, ko pride do poškodb, ki se zgodijo med potekom in v okviru dela. Če delavec iz osebnih razlogov odstopa od delovne naloge, je kritje prekinjeno. Ameriški pravniki za razliko od sodnikov v Parizu manj prizanesljivo odločajo, kaj lahko delavec na službenem potovanju počne in kaj šteje za prekinitev dela. Leta 2015 je njihovo sodišče v primeru, ko se je zaposleni hudo poškodoval v prometni nesreči medtem, ko je šel med službenim potovanjem na večerjo s svojim sinom, odločilo, da se to ni zgodilo v okviru službenega dela. Čeprav je zaradi hudih poškodb na koncu umrl, je sodišče razsodilo, da je bil večerni sestanek z družino izključno oseben. Tamkajšnjo sodišče namreč razsoja po treh korakih. V prvem koraku se odločajo, ali se je dejavnost zgodila v okviru delovne naloge, v drugem se sprašujejo, ali dejavnost izvira iz dela, poslovanja ali poklica delodajalca, v tretjem pa presojajo o tem, ali ravnanje spodbuja oziroma na kakršenkoli način pripomore k delodajalčevi dejavnosti.
Če bi tudi francoski sodniki odločali po treh korakih, bi najbrž v primeru spolnega odnosa delavca s popolno neznanko, prišli do drugačnega zaključka.
